promet in javne površine
Javni parki in nasadi
Mestna občina Maribor redno vzdržuje vse parke, ki so v javni rabi. Razprostirajo se na površini 200.000 kvadratnih metrov. Večina parkov je posebej zavarovanih in imajo status SPOMENIKOV OBLIKOVANE NARAVE ali naravnih spomenikov.
promet in javne površine
Zemljevid parkovnih površin
Mestni park
Mestni park
Razprostira se severno od mestnega jedra na površini okrog 5 ha in ga sestavljajo Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki in Piramida. Medtem, ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki. Govorimo o sožitju treh krajinskih elementov.
Magdalenski park
Park na trgu generala Maistra
Park na Slomškovem trgu
Park na trgu Borisa Kidriča
Stadion Ljudski vrt
Betnavski park
Nasad eksot pri Visoki agronomski šoli
Nasad v Vinarski ulici
Park na Schreinerjevem trgu
Park na Rakuševem trgu
Tomšičev drevored
Nasad kostanjev ob Vrbanski cesti
Poleg Mestnega parka je v Mariboru še veliko drugih zelenih površin:
- Magdalenski park – osnovan je bil leta 1906 in je danes prehodni park z otroškim igriščem in precej kvalitetnimi drevninami.
- Park na trgu generala Maistra – je iz leta 1884, z orjaškima platanama in eno preostalo japonsko soforo.
- Park na Slomškovem trgu – je iz leta 1891 z dendrološko posebnostjo, ginkovcem, ter zanimivim brestom, ki predstavlja pomemben element starega mestnega jedra.
- Park na Kidričevem trgu – je iz leta 1888 z dendrološko posebnostjo, trilistnima ptelejama.
- Stadion Ljudski vrt – nekoč prvi mariborski park je danes športni park z nekaj ostanki parkovnih drevnin. Leta 1843 je Jožef Langer tu zgradil vilo in jo obdal s parkom. V oporoki je izrazil željo, da bi bil park v Mariboru dostopen vsem meščanom za oddih in razvedrilo. Leta 1874 je mestna občina kupila vilo in parcele ter odprla park za javnost.
- Betnava – park ob dvorcu je sestavni del grajskega kompleksa na Betnavi, izvira pa iz 16. stoletja. Park sestavljajo površine neposredno ob gradu ter obsežni parkovni kompleks na nekdanjem otoku, ki ga je oblikoval vodni jarek z vodo iz Pekrskega potoka. Največje drevo v parku je 35 m visoka platana.
- Nasad eksot pri Visoki agronomski šoli – parkovni nasad z novejšimi tujimi drevninami in z drevoredom krilatega oreškarja predstavlja sožitje krajinskih elementov parka, vinogradov in sadovnjakov.
- Nasad v Vinarski ulici– okoli stavbe kmetijskega inštituta s številnimi eksotami in največjo sekvojo v Mariboru.
- Park na Schreinerjevem trgu
- Park na Rakuševem trgu (v letu 2001 je bila tu postavljena prva kiparska razstava)
- Tomšičev drevored
- Nasad kostanjev ob Vrbanski cesti
- Park z doživljalskim otroškim igriščem – Ertlov gozdič
Novi parki, ki nastajajo
- Parkovno-rekreacijska površina ob Pekrskem potoku
- Park na Vrbanskem platoju
Mestni park
Razprostira se severno od mestnega jedra na površini okrog 5 ha in ga sestavljajo Mestni park, Kalvarija, Trije ribniki in Piramida. Medtem, ko so južna pobočja Kalvarije in Piramide obdelana z vinogradi, so ostale površine pretežno gozd, deloma travnik, potoki in ribniki. Govorimo o sožitju treh krajinskih elementov.
Mestni park je nastajal v letih 1872–1896 ob izgonu, ki je nekoč polnil jarek mestnega obzidja. Nastal je iz obstoječih parkovnih elementov. Prvotno je bil opremljen v pozno bidermajerskem slogu s klopmi in mostički, ki so se ohranili do danes.
V park so proti koncu 19. stoletja vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni paviljon. Objekt, ki zdaj gosti dejavnost Akvarija-terarija, je bil zgrajen v začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja kot kavarna. Posebnost parka je tudi umetno navoženi Rožni grič z dvema litoželeznima stebroma, ki sta ostanka mestne oljne ulične razsvetljave. Skozi park vodi sprehajalce široka promenada, ki je bila prvič osvetljena leta 1926. V parku je bilo v različnih obdobjih postavljenih tudi nekaj spomenikov, od katerih sta ohranjena dva. Park krasijo tudi skulpture in fontane. V manjšem delu parka je urejeno otroško igrišče.
Danes raste v Mestnem parku okoli 100 vrst domačih in tujih listavcev in mnogo iglavcev. Približno četrtina dreves izvira še iz časa prve zasaditve. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega olimpionika Leona Štuklja v parku posajenih 100 novih dreves. Skupno imamo na območju parkov in trgov cca. 1900 dreves od skupno cca 11.000 dreves celotnega območja javnih zelenih površine Mestne občine Maribor.
Krajinski parki in naravni spomeniki
Območje krajinskega parka Drava obsega staro strugo Drave in pokrajino ob njej med Mariborom in Ptujem. V Mestni občini Maribor sega od Malečniškega mostu do meje z Mestno občino Ptuj. Odlikujejo ga velika krajinska slikovitost, pestrost obvodnih biotopov, življenjskih prostorov številnih živalskih in rastlinskih vrst. Krajinski park Drava je namenjen ohranitvi značilnega tipa obrečne kulturne pokrajine, ki se je tu izoblikoval, ter ohranitvi naravnih karakteristik Drave in ostalih objektov in območij naravne dediščine.
Krajinski park Mariborsko jezero obsega reko Dravo z obrežnim pasom med občinsko mejo z občino Ruše in elektrarno Mariborski otok. Akumulacijsko Mariborsko jezero je nastalo z zajezitvijo reke Drave z elektrarno Mariborski otok. Mariborsko jezero z okolico je pomembno mariborsko rekreacijsko območje. S svojo krajinsko podobo, gozdovi, ki ga obrobljajo na desnem bregu in nastajajočimi obvodnimi biotopi ter plitvinami predstavlja tudi naravovarstveno pomembno območje.
Naravni rezervat Meljski Hrib je edina lapornata podorna stena z meliščem v okolici, rastišče termofilne flore in pomembna ornitološka posebnost, predvsem kot zbirališče ujed. Skupaj gnezdi tu 61 vrst ptic, med njimi tudi ogrožene vrste, nadaljnjih 30 vrst ptic pa se tu zadržuje zunaj gnezdilnega obdobja ali tu prezimijo.
Poleg krajinskih parkov velja omeniti še dva naravna spomenika, in sicer gozd Stražun in Mariborski otok v rečni strugi Drave, na otoku se v združbi mešajo zlasti naplavljeni alpski elementi s subtropskimi.
Brezje – ptičji gozd, gaj, je ornitološki naravni spomenik. Je manjši mešan gozdič sredi polj, v katerem se zadržuje večje število prosto gnezdečih ptic. Kot dodatna možnost za gnezdenje so v gozdu tudi umetna dupla in gnezdišča. Namembnost gozda: biotopska, izobraževalna in rekreacijska.
promet in javne površine
Priloge
URL: https://maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MOM_pravilnik_LESNATE-RASTLINE_za-tisk.pdf
Pravilnik o načrtovanju, sajenju in vzdrževanju trajnic na javni površini v Mestni občini MariborURL: https://maribor.si/wp-content/uploads/2021/11/MOM_pravilnik_TRAJNICE_za-tisk.pdf