prostoživeče živali
Splošen opis
Na območju Mestne občine Maribor je priložnost za opazovanje številnih prostoživečih živali. Med njimi so tudi vrste, ki so ogrožene v slovenskem in evropskem merilu. Pomemben življenjski prostor mnogih vrst so varovana območja narave, ki živalim predstavljajo naravno zatočišče pred vplivi mesta. Maribor ima reko Dravo z dvema krajinskima parkoma in Mariborskim otokom, Mestni park s Piramido in Kalvarijo, gozdnata Stražun in Pohorje, Meljski hrib ter še nekatera manjša in prav tako pomembna naravna območja.
V nadaljevanju predstavljamo nekaj živalskih skupin z najbolj znanimi predstavniki – bolj ali manj skritimi prebivalci mesta.
Ptice
Na širšem območju Mestnega parka si je življenjski prostor našlo okoli 100 vrst ptic, od katerih jih 60 vrst tam tudi gnezdi. Prevladujejo vrste, ki so značilne predvsem za grmišča (na primer taščica, kos, grilček, repnik), prisotnih pa je tudi večina gozdni vrst (na primer detli in žolne, sinice, brglez, plezalček, črnoglavka, ščinkavec).
Samo na Mariborskem otoku so strokovnjaki opazili okoli 70 vrst ptic, približno polovica je gnezdilk. Pot po otoku poteka med pestrim grmovnim slojem, visokimi drevesi in v neposredni bližini reke. To okolje je primerno tako za gozdne (na primer ščinkavca, črnoglavko, brgleza, vrbjega kovačka), kot tudi vodne ptice (na primer črno lisko, laboda, mlakarico, ponirka, galeba).
Labodi se na območju reke Drave stalno pojavljajo zadnji 30 let. Število labodov grbcev v času zimskega štetja v zadnjem desetletju niha med 100 in 200 osebkov. Ornitologi ocenjujejo, da jih gnezdi od 2 – 6 parov.
Bodimo tihi in pozorni poslušalci in opazovalci ptic. Vodnih ptic nikakor ne hranimo. Če imamo doma krmilnico, jo redno čistimo pred vsakim vnosom hrane. Ptic ne hranimo z ostanki človeške hrane.
Metulji
Pomembni življenjski prostor za metulje so suhi travniki in svetli gozdovi s pestrostjo rastlinskih vrst na gozdnem robu, kamor uvrščamo tudi greben Piramide. Po podatkih raziskave, ki je potekala na širšem območju Mestnega parka, so tam opazili več kot 300 vrst metuljev, od katerih jih je petina dnevnih, ostalo pa so nočne vrste. Pomembnejši vrsti sta črtasti medvedek in petelinček, ki sta tudi zavarovani.
Za pestrost rastlinskega in živalskega sveta je pomembno travnike gojiti ekstenzivno, z največ dvema košnjama (junija in septembra).
Netopirji
Najpomembnejši življenjski prostor za prehranjevanje netopirjev so ribniki, reke in njihova obrežja, gozd in gozdni robovi, mestni parki, vrtovi in sadovnjaki. Na območju mariborske občine je bilo zabeleženih 13 vrst netopirjev, ki so vse ogrožene. Med njimi so pogoste vrste: obvodni, belorobi, dvobarvni in drobni netopir ter navadni mračnik. Netopirji se ob mraku prehranjujejo z nočno aktivnimi žuželkami, kot so na primer komarji.
Stara drevesa z dupli in zatočišča v stavbah prepustimo netopirjem, da si jih izberejo za svoja bivališča. Stavb od zunaj raje ne osvetljujmo.
Kačji pastirji
Kačji pastirji so pisane žuželke, katerih življenjski cikel je odvisen od vode. So dobri letalci. Na območju občine je bilo raziskanih 33 vrst, od katerih jih je šest na seznamu ogroženih. Med pogostejšimi vrstami so: pasasti in modri bleščavec, travniški škratec, zelenomodra deva, prodni in temni modrač.
Kačjim pastirjem ustrezajo vodne površine z vodnim in obvodnim rastlinjem, zato pustimo tudi kakšen ribnik v bolj naravnem stanju.
Plazilci
Med plazilce štejemo kače, kuščarice in želve. Med bolj poznanimi kačami, ki jih najlaže opazimo med suhimi zidovi na južnih pobočjih Piramide in Kalvarije, so: modras (edina strupenjača tega območja), navadni gož, smokulja in navadna belouška. Vse vrste so ogrožene in zato zakonsko zavarovane.
Največja kuščarica pri nas je navadni zelenec, ki je zelo hitra, zato jo le redko opazimo. Pogosteje naletimo na pozidno kuščarico, ko se greje na soncu.
Od želv lahko v ribnikih opazimo okrasno gizdavko ali popisano sklednico ter njeni podvrsti – rumenovratko in rdečevratko. Veljajo za invazivne tujerodne vrste.
Srečanju s kačami se lahko ognemo, če hodimo s tršimi koraki in po preglednih poteh. Kače in njihov življenjski prostor pustimo pri miru. Želv ne vnašamo iz domačih akvarijev v naravno okolje.
Dvoživke
Za dvoživke so pomembni vodni in kopenski habitati. Na območju Treh ribnikov v Mestnem parku so najpogostejše tri vrste dvoživk: navadna krastača, sekulja in rosnica. Vse vrste sodijo med ogrožene. Največjo pojavnost opažamo ob spomladanskih selitvah, in sicer na območju od zahodnega grebena Piramide proti drugemu in tretjemu ribniku. Tam vsako leto ob cesti postavimo varovalne ograje in s pomočjo prostovoljcev lahko dvoživke varno »prečkajo« cesto.
Vse voznike v času selitve pozivamo k večji previdnosti in zmanjšanju hitrosti.
Ribe
V ribnikih Mestnega parka živi več vrst rib, med katerimi prevladujejo okrasni japonski krapi. V Dravi pa je pestrost mnogo večja, v njej plavajo smuči, somi, ščuke, potočne postrvi, krapi in druge vrste.
Ne mečimo odpadne hrane v vodo. Ta na dnu razpada in povzroča neugodne pogoje za življenje. Ribam v stoječih vodah (ribnikih) zato lahko zmanjka kisika.
Bober
Bober je največji evropski glodavec, ki si je svoj življenjski prostor našel tudi ob Dravi. V vodi je precej bolj okreten kot na kopnem, pod vodo zdrži tudi 15 minut. Njegovo prisotnost prepoznamo po oglodanih deblih. Je zavarovana vrsta.
Za ohranitev bobra je pomembna lesna obrežna zarast (predvsem vrbovja), ki je ne odstranjujmo.
Opazujmo in občudujmo pestrost narave v mestu ter poskrbimo za kakovostno sobivanje z njo.