Čisto okolje
Strokovni vodeni ogledi po Mestnem parku bodo:
- 8. in 9. decembra 2022 ob 12. uri
- 10. in 11. decembra 2022 ob 10. uri
Oglede bodo izvedli Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, arboristka, predstavnica koncesionarja za parkovne površine. Zbirno mesto je glasbeni paviljon v Mestnem parku.
Lubadar napadel Mestni park
Uničil je že 12 smrek v bližini otroških igral, ki so stara približno 130 let. Ogrožena so tudi druga drevesa. Ukrepati moramo takoj.
Kje so okužena drevesa?
Večina napadenih dreves je v t. i. smrekovem sestoju južno od otroškega igrišča. Sestoj je enotna skupnost gozdnega drevja, ki ga obravnavamo celostno. Ob nujni odstranitvi okuženih dreves postanejo namreč tudi druga drevesa v sestoju veliko ranljivejša za nalete vetra, samozrušitev ali zvrnitev ob vremenskih ujmah. Zaradi bližine otroškega igrišča in varnosti obiskovalcev parka je ob »odpiranju« smrekovega sestoja treba skrbno pregledati, katera drevesa v tem sestoju bi bilo treba še odstraniti.
Kakšna so okužena drevesa?
Napadeno drevo se bo zagotovo posušilo. Sušenje napadenega drevesa se začne od krošnje, ki spremeni barvo, na lubju se vidijo drobne luknjice, drevesa se smolijo, iglice odpadajo in v zadnji fazi se začne luščiti skorja. Napadene smreke in jelke imenujemo lubadarke. Edini ukrep ob pojavu lubadark je njihova čimprejšnja odstranitev, posekana drevesa pa je treba takoj olupiti in odpeljati, da se napad ne razširi.
Zakaj je prišlo do tega?
Lubadar je tretji na lestvici desetih najbolj škodljivih žuželk v evropskih gozdovih, največji škodljivec v skupini podlubnikov in največji strah vsakega lastnika gozda. Pospešeno uničuje tudi slovenske gozdove. Gozdarji pravijo, da smo priča pravi »eksploziji« lubadarja, ki se seli na vse strani, temperature okoli 30 stopinj Celzija pa so idealne za njegovo razmnoževanje. Glavni vzrok za to so podnebne spremembe: mile zime, vroča poletja, sušna obdobja in smog.
Poletje 2022 je bilo pri nas že tretje poletje zapored, ko je bilo od januarja do septembra zelo malo padavin, pa še te so bile neugodno razporejene za rastline.
Zakaj so drevesa bolj izpostavljena?
Ljudje se znamo prilagajati podnebnim spremembam do določene mere, drevesa pa nimajo klimatskih naprav niti se ne morejo umakniti v senco. »Dejstvo je, da imajo gozdovi dolgo življenjsko dobo in številne počasne rastne procese, zato so izpostavljeni povečanemu tveganju zaradi dolgotrajnega seštevanja različnih vplivov,« pravi dr. Lučka Kajfež Bogataj, klimatologinja, predstojnica Katedre za agrometeorologijo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani in članica Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) v Ženevi.
Podnebne spremembe se še toliko bolj odražajo na mestnih drevesih, ki imajo za rast bistveno bolj zahtevne razmere kot gozdna drevesa.
Kaj so podlubniki?
Podlubniki so majhni hrošči (do 5 milimetrov). So zelo številčna in izjemno raznolika skupina žuželk. Delimo jih na lubadarje, ličarje in lesarje. Poznamo več kot 6000 vrst podlubnikov, v Sloveniji jih živi približno 90 vrst, a največ škode napravi osmerozobi ali veliki smrekov lubadar. Ta je napadel tudi smreke v Mestnem parku.
Temnorjav, bleščeč hrošč je dobil ime po osmih zobcih. Smreke na neprimernih rastiščih, ki jih napade, lahko propadejo v celoti, obsežne sanitarne sečnje pa v primeru monokulturnega gozda lahko privedejo do golosečnje.
Namnožitev podlubnikov in njihova prisotnost na določenem območju lahko traja več let.
Prenamnožitev podlubnikov v gozdu je lahko razglašena za naravno nesrečo.
Zakaj se drevo posuši?
Kot večina žuželk ima lubadar štiri razvojne oblike: jajčece, ličinka, buba, odrasel hrošč. Samci najdejo poškodovano, oslabelo ali bolno drevo in vanj izdolbejo vhodno odprtino. Z izločanjem kemičnih snovi (feromonov) samec pritegne več samic. Te po oploditvi naredijo vzdolžne rove v drevesu, v katere izležejo jajčeca. Iz teh se razvijejo ličinke, ki dolbejo prečne rove. V posebnih kamricah se ličinke zabubijo, iz bube se razvije hrošč, ki po hranjenju spolno dozori, izdolbe izhodno odprtino, izleti iz drevesa in poišče novo drevo. Napadeno drevo se posuši zaradi prekinitve pretoka hranilnih snovi.
V povprečnih temperaturnih razmerah traja razvoj od jajčeca do hrošča 8 do 10 tednov, pri nadpovprečno visokih temperaturah pa le 4 tedne.
V sušnem obdobju imajo drevesa manj soka in manj smole, zato jih podlubnik lažje okuži. Če so drevesa zdrava in imajo veliko smole, se podlubnik dobesedno zalepi v smolo in ne more napredovati.
Kako uničujejo gozdove?
Podlubniki se zelo hitro širijo z drevesa na drevo, saj hrošči lahko letijo 10 kilometrov daleč. Nekatere vrste smrekovih podlubnikov lahko preletijo celo 50 kilometrov. V obdobjih namnožitve zato gozdarji ne odredijo le poseka očitno napadenih dreves, ampak tudi posek okoliških dreves, ki so gotovo že naseljena s podlubniki ali pa bodo taka še preden se bo začel posek vidno napadenih dreves. Obarvane krošnje dreves kažejo, da so ličinke z rovi že prekinile pretok rastlinskih sokov po drevesu in da je drevo napadeno vsaj nekaj tednov.
Kako obvladovati podlubnike?
Ko je drevo napadeno, zanj ni druge rešitve kot čimprejšnji posek in odstranitev. Da bi preprečili še večjo škodo, je pomembna zlasti preventiva: redno nadziranje smrekovih sestojev, spremljanje številčnosti podlubnikov s feromonskimi pastmi in skrb za naravne sovražnike podlubnikov, pa tudi ustrezna drevesna sestava oziroma sajenje smreke na njej primernih rastiščih. Osmerozobi smrekov lubadar najbolj ogroža smrekove sestoje, stare med 80 in 100 leti.
Najpomembnejši naravni sovražniki osmerozobega smrekovega lubadarja so določene bakterije, glive, pršice, virusi, muhe in mravlje ter detli in žolne, ki se hranijo z lubadarji.
Uporaba insekticidov za zatiranje lubadarja v javnem prostoru ni primerna, saj bi s tem uničili tudi druge žive organizme in škodili podtalnici ter zalogam pitne vode.
Kaj so o tem pisali pred desetletji?
Leta 1981, ob prvem podrobnejšem popisu stanja dreves v Mestnem parku,sta Matjaž Jež in Branko Ramšak zabeležila, da bo drevesa v starem smrekovem sestoju treba postopoma nadomeščati z ustreznimi drevesnimi vrstami.
Potrebe po odstranitvah smrek v Mestnem parku zaradi podlubnikov se pojavljajo v letih 1994, 2006 in 2008. Opozorila o t. i. skrajnem času, da se začne razmišljati o prenovi smrekovega sestoja, segajo v leto 2004.
V luči globalnih podnebnih sprememb in ob načrtovani sanaciji starega smrekovega sestoja v Mestnem parku bi bilo pametno upoštevati tudi skoraj 100 let star zapis Jakoba Zupančiča (1927): “Nekatera drevesa v parkih že čakajo na sekiro, ker se jim deblo suši. Take hiralce bo treba iztrebiti ali pa nadomestiti z novimi vrstami, da ne bodo povsod same šume smrek, javorjev in brez. Moderni parki zahtevajo različno rast v drevju in listju in pestro cvetenje, ne pa samo gostih in vlažnih senc istega drevja in grmovja.”
Kako bomo ukrepali?
Glavna sanacija sledi takoj po odstranitvah okuženih dreves. Nadomestne saditve bodo opravljene v dveh obdobjih leta 2023: spomladi in jeseni. Sanacija bo zaključena spomladi leta 2024.
Arboristka Tanja Grmovšek je pripravila rekonstrukcijo, analizo, korekcijo in vpis ter vris v stare geodetske načrte z vidika obstoječih dreves, drevesnih vrst ter sort na območju starega smrekovega sestoja v Mestnem parku. Dodala je tudi vris načrtovanih vzdrževalnih ukrepov (priporočene prednostne odstranitve z lubadarji okuženih dreves, priporočene odstranitve sosednjih smrek zaradi bistveno spremenjenih vetrovnih razmer) in nekaj dodatnih dreves, ki jih bo morda treba obravnavati, ko se bo sestoj začel »odpirati«.
V času odstranjevanja okuženih dreves bo zaradi varnosti treba občasno zapreti otroško igrišče in okoliške predele parka.
Kaj bomo na tem mestu posadili?
Seznam drevesnih vrst in sort sadik je vezan na seznam odstranjenih dreves in na možnosti sajenja rastlin med razvita in razraščena drevesa. Prilagodil se bo glede na odpornosti drevesnih vrst na bolezni in škodljivce in odpornosti vrst ter sort na pričakovane klimatske spremembe.
Raznovrstna drevesa so najbolj zanesljiv način varovanja Mestnega parka za prihodnje generacije.
Lahko doniram drevo?
Na območju Mestnega parka lahko zainteresirani predlagajo donacije. Seveda morajo biti te izvedene v skladu s sprejetimi akti oziroma usmeritvami.
Donacije na območju Mestnega parka so mogoče za žive elemente in grajene elemente ali za posamezna dela, kot so: sajenje z začetnim vzdrževanjem dreves ali drugih rastlin in nasadov; izbrana dela za sanacijo vrednejših starih dreves (denimo posegi v talno podlago, odstranitev bele omele, celostna ureditev krošnje); sanacija večjih zelenic; obnova obstoječe opreme in postavitev nove opreme (parkovna oprema, skulpture …), sanacija utrjenih površin ter objektov in podobno.
Sezname donatorjev in donacij vodi Mestna občina Maribor.
Kako so v preteklosti naravne ujme spreminjale park?
V 150-letni zgodovini parka se je zvrstilo kar nekaj naravnih ujm, ki so bile izpostavljene v različnih publikacijah in poročilih. Zapisi o večjih obnovah in spremembah v Mestnem parku segajo v leta 1925, 1927, 1952, 1972, 1979, 1981, 1998 …
– Julija 1962 se denimo pojavi zapis, da je v Mestnem parku zaradi vremenske ujme v nekaj minutah nastalo za 2 milijardi dinarjev škode.
– Po letu 2003 se na območju Mestnega parka pojavljajo vetrolomi, vrtinčast veter ter vse pogostejša poletna neurja. Večji snegolomi so bili zabeleženi v letih 1988 in 2016. Leta 2014 se naravnim ujmam pridruži še žledolom. Temu so sledili vetrolomi v letih 2017, 2018 in 2022.
– Naravnim ujmam se je v letih 2018 in 2022 pridružil še pojav, ki ga ni mogoče napovedati in se imenuje »poletno odmetavanje vej«.
– Ob žledu v letu 2014 je bilo po izvedbi prvih urgentnih ukrepov, ko so se odstranila podrta drevesa in polomljene veje, treba odstraniti še 27 dreves zaradi zagotavljanja varnosti v parku. Močno poškodovanih dreves različnih velikosti je bilo 25, malo poškodovanih pa 43.
Štirinajstim drevesom je bila s poškodbami porušena statičnost krošnje, zato jim je bilo za zagotavljanja varnosti potrebno povezati veje s t. i. cobra vezmi.
Zaradi zahtevnosti del (onemogočen dostop z dvigalom, višina dreves, razvejanost krošnje) je bilo treba 73 dreves obrezati z vrvno tehniko.
V delo so bili vključeni plezalci in arboristi iz cele Slovenije, ki so dela opravili v zelo kratkem času. Izruvanih je bilo 34 štorov, nekateri izjemnih dimenzij. Prav tako je bilo sočasno posajenih 49 nadomestnih dreves. Obseg škode v Mestnem parku je bil ocenjen na dobrih 62.000 evrov.
Kako je nastajal Mestni park?
1869 – Olepševalno društvo v Mariboru zasadi prva drevesa v Mestnem parku.
1871 – Občina od grofa Brandisa odkupi zemljišče za urejanje parka. Prvi del parka (današnja vzhodna polovica parka) je bil urejen v letih 1871 in 1872. Ta, najstarejši del parka, je zasnoval in zasadil graški mestni vrtnar Franz Marauschegg (od sedanje Maistrove ulice do severnega konca kostanjevega drevoreda).
1877 – Občina s pogodbo prepusti Olepševalnemu društvu v oskrbo vse javne nasade, za kar bo iz občinske blagajne dobilo vsakoletno podporo, za varstvo nasadov pa bo društvu v pomoč tudi mestna straža.
1883 – Občina odkupi še zemljišča v smeri proti Trem ribnikom.
1889 – Začetek urejanja današnjega zahodnega dela parka. Ta del parka je bil zasajen po načrtih dunajskega krajinskega arhitekta dr. Juliusa Feldbacherja. Zasebni gradbenik pa je podaril 5 vagonov kamenja za ureditev skalnjaka na Rožnem griču.
1890 – Postavijo litoželezni glasbeni paviljon ter bidermajerske mostičke z železno ograjo.
1895 – Društvo odkupi opuščen vinograd pod Kalvarijo ter ga pogozdi z 19 tisoč smrekami in 5 tisoč drugimi drevesi.
1920 – Olepševalno društvo za mesto Maribor dobi slovenski odbor s predsednikom dr. Ludvikom Brencetom.
1926 – Stara promenada dobi električno razsvetljavo.
1929 – Mestni svet dovoli ureditev otroškega igrišča v Mestnem parku.
1952 – Načrte za novo promenado izdela arhitekt Ljubo Humek. Promenada vodi obiskovalca iz mestnega središča do Treh ribnikov, kamor je bila podaljšana v letih 1982 in 1983, za zadnjim ribnikom pa so uredili nove parkovne površine. Za ureditev sprehajališča ob ribnikih so Borut Pečenko, Tom Pirkmajer, Niko Stare in Jože Požauko dobili Plečnikovo nagrado leta 1986.
1953 – Stavba, ki je bila zgrajena kot kavarna Park, postane Akvarij. Pobudnik nekdanje kavarne Park je bil Alojzij Klemenčič, načrte zanjo je naredil arhitekt Max Czeike, zgradili pa so jo leta 1922. Današnji Akvarij-terarij se ponaša z več kot 120 vrstami rib in 50 različnimi vrstami plazilcev, dvoživk in insektov. Letno ga obišče več kot 50.000 obiskovalcev.
1998 – Ob 100-letnici olimpionika Leona Štuklja posadijo sto novih dreves.
2022 – Obnova promenade. Utrjena površina je bila nazadnje obnovljena pred 70 leti. Obnovi promenade je sledila postavitev novih igral in večjega igrišča v Mestnem parku.
Ob klasičnih igralih je bilo postavljeno tudi igralo v obliki velike ladje, iz katere se otroci lahko spuščajo po toboganih, nanjo plezajo, se iz nje gugajo in tako krepijo svoje motorične sposobnosti. Igralna ladja je povezana tudi z elementom vode in peska, ki igri dodajata senzorično izkušnjo.
Ob novih igralih je postavljena tudi urbana oprema (klopi in koši za smeti), zasajena bodo tudi drevesa, ki bodo igrišču dajala senco.
Zakaj v mestu potrebujemo drevesa?
Drevesa nam vsak dan nudijo veliko koristi. Pozitivno vplivajo na kakovost zraka, ki ga dihamo. Ko rastejo, pomagajo zaustaviti podnebne spremembe z odstranjevanjem ogljikovega dioksida iz zraka, s shranjevanjem ogljika v drevesih vlaknih in v tleh ter s sproščanjem kisika v ozračje. Z zeleno barvo delujejo pomirjujoče. Ohlajajo ulice in ščitijo pred soncem ter vremenskimi vplivi. Drevo je simbol modrosti in življenja.
Cilj upravljanja z mestnimi drevesi je, da se ob izvajanju različnih vzdrževalnih ukrepov ohranja čim več odraslih in starih mestnih ter parkovnih dreves (vse dokler je njihovo stanje zadovoljivo) ter zagotavlja pogoje za nove in nadomestne saditve dreves, ki bodo rasla tudi leta 2080.
Zadovoljiva ciljna pokritost mesta s krošnjami odraslih dreves postaja z vsakim dnem bolj cenjena in pomembna.
Kaj potrebujejo drevesa v mestu?
Mestna drevesa, med katere uvrščamo tudi parkovna drevesa, imajo zelo zahtevne pogoje za rast in razvoj. Do neke mere se lahko prilagodijo na spremembe, vendar potrebujejo čas, ki lahko gre v leta ali desetletja.
Raznovrstnost (različne drevesne vrste in sorte) in raznodobnost (različna starost dreves) mestnih dreves bosta v prihodnjih 100 letih za mesta in urbana ter gozdna področja predstavljala ključno vlogo, ki bo vplivala na to, koliko dreves bomo sploh uspeli ohranjati za nas in za naslednje generacije.
Zakaj je park tako pomemben?
Mestni park je zaradi svoje oblikovanosti, pestrosti drevesnih vrst ter vloge, ki jo ima kot povezovalec okoliške narave z mestnim središčem, zavarovan po naravovarstvenih in kulturnovarstvenih predpisih.
S ciljev ohranjanja je strokovna delovna skupina v letu 2022 pripravila začasne upravljavske smernice za ožje območje Mestnega parka. Te povzemajo varstvene režime in pravila ravnanja v parku, določajo razvojne usmeritve, način upravljanja, nadzora in financiranje.
Za zagotavljanje številnih pozitivnih funkcij, ki jih ima park kot pomembna mestna zelena površina, mora biti vzdrževanje sonaravno in hkrati ekonomsko vzdržno. Sočasno se s pravilnim vzdrževanjem ohranjata biotska raznovrstnost in vrtno arhitekturna dediščina.
Kdo skrbi za Mestni park?
Skrbnik parkovnih površin v Mestni občini Maribor je javno podjetje Snaga. MOM skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije, s podjetjem Snaga, z arboristično stroko in z Zavodom RS za varstvo narave skrbi za podobo, vzdrževanje in varnost v Mestnem parku.
Okolje in narava