Avtobusna postaja
Opis
Zasnova prostorsko izjemno dominantne in oblikovalsko virtuozne avtobusne postaje je pomenila za čas postmoderne v mariborski arhitekturi značilno, a presežno rešitev. Horizontalno bazilikalno zasnovo avtobusne postaje s trgovsko pasažo kot pokrito ulico z mnogimi funkcijami preseka monumentalni piramidalni motiv, s katerim je obenem poudarjen vstop v podhod kot začetek pešaške transverzale skozi mesto, katere os naj bi potekala od avtobusne postaje pa vse do študentskih domov na zahodnem robu Maribora. Koncept je zastavljen tako, da se v prostorski in funkcionalni navezavi poleg podhoda z lokali in zakloniščem pod Mlinsko ulico pozida tudi zahodna stran ulice, kar je razvidno iz poslovno-stanovanjske pozidave v kareju C-1 na zahodnem delu Mlinske ulice.
Za avtobusno postajo je bil razpisan natečaj z vabljenimi udeleženci iz tedanjih mariborskih projektantskih organizacij in ljubljanske fakultete za arhitekturo. Prvo nagrado je prejel Inženiring biro, avtorja Ivo Goropevšek in Borut Pečenko sta za v letih 1985–1987 načrtovano, med 1987–1990 realizirano rešitev, prejela tudi republiško Borbino nagrado za leto 1989. Sodelovala sta še arhitekta Bogdan Černe in Igor Borec. Avtorja konstrukcije sta bila Vukašin Ačanski in Marjan Pipenbaher, avtor prometne ureditve je bil Bojan Pavlinič.
Mariborska avtobusna postaja je pomembna zaradi funkcije in njene virtuozne arhitekturne realizacije, prav tako tudi zaradi njene razsežnosti in lege v mestnem središču. Prvotno zasnovo je, ob upoštevanju njene kakovosti, mogoče vsebinsko reanimirati in posodobiti.