Stolna cerkev Maribor – Cerkev sv. Janeza Krstnika
Opis
Cerkev katere prva omemba sega že v 12. stoletje, ko je bila sedež pražupnije, stoji na vzhodni strani Slomškovega trgain je eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške arhitekture na Slovenskem. Prvotno zasnovani romanski troladijski baziliki so malo pred letom 1400 prizidali prezbiterij – dolgi kor, ki je ena najodličnejših sestavin cerkve. Zunanjščino členijo visoki, štirikrat stopnjevani oporniki, ter šilasto sklenjena okna, rekonstruirana ob regotizaciji konec 19. stoletja. Posebna odlika kora je v njegovem obočnem sistemu s kitasto shemo reber in kamnoseškem okrasju. Obočni služniki so opremljeni z baldahini, pod njimi so figuralne konzole z doprsnimi upodobitvami prerokov, sedilije krasi bogata kamnoseško izvedena členitev, medtem ko vznožje visokega šilastega slavoloka zaznamujejo upodobitve živali (korakajoči in speči lev, medved, lev z mladiči). Prostornino osvetljuje šest visokih oken, ki so delno opremljena z vitraji Staneta Kregarja iz let 1961 in 1969. Zakristija na severni strani in stopniščni stolpič na južni sta nastala sočasno s prezbiterijem. Leta 1520 so obokali glavno ladjo, stranski pa sta bili obokani že prej, južna leta 1442, severna in pevska empora pa domnevno nekaj kasneje, okoli leta 1467. Leta 1623 je graški stavbenik Pavel Porta sezidal zvonik, ki je koncem 18. stoletja dobil sedanjo, klasicistično podobo. Iz začetka 18. stoletja sta obe kapeli, ki sta sezidani tako, da dajeta vtis prečne ladje. V 17. in 18. stoletju je cerkev dobila novo opremo. Od opreme 17. stoletja se je ohranila prižnica (1670), oltar sv. Miklavža (1692) in sv. Florijana (1697), danes oltar Marije Pomočnice, ki je s kronogramom datiran v leto 1699. Kipi so delo delavnice Franca Krištofa Reissa, oltarna slika Georga Abrahama Peuchla je datirana v leto 1697. Oltar krasi poznogotski kip Matere božje iz začetka 16. stoletja. Krstilnik je iz leta 1634. V kapeli sv. Frančiška Ksaverija je oltar iz leta 1716; z izjemo dveh kipov iz 17. stoletja, so kipi pripisani Francu Jožefu Reissu. Iz istega obdobja je tudi štukatura. Eden vidnejših štajerskih kiparjev Jožef Holzinger je za cerkev leta 1771 izdelal korne klopi z reliefnimi upodobitvami prizorov iz življenja Janeza Krstnika, ter leta 1775 oltar za kapelo sv. Križa, ki jo je istega leta poslikal tirolski dvorni slikar J. Adam Molk. Okna so opremljena z vitraji Marka Jermana iz leta 1996/1999. Nekdanji glavni oltar iz poznega 17. stoletja so leta 1885 odstranili, nadomestil ga je novi, narejen v neogotski maniri s konca 19. stoletja. Omembe vredni nagrobnik mariborskih škofov, s kipom Martina Slomška je delo Franca K. Zajca iz leta 1878.
Na zunanjem zidu je vgrajenih vrsta figuralnih in heraldičnih nagrobnikov iz 16. in začetka 17. stoletja.
Cerkev obdaja oval, katerega rob je poudarjen s stebrastimi hrasti na severni in južni strani in s stebrički na vzhodni. Zamisel Jožeta Plečnika iz leta 1956 je realiziral Branko Kocmut v letih 1964 in -1967. Znotraj ovala je na severozahodni strani umeščen tudi rimskodobni marmorni kip leva, ki je bil najverjetneje del bogatega antičnega nagrobnega spomenika iz neznanega najdišča.
Stolna cerkev Maribor - Cerkev sv. Janeza Krstnika