Žički dvor
Opis
Kompleks Žičkega dvora tvori stavba dvora, ki stoji na nekdanjem mestnem obzidju in je vključeno v njegovo gradbeno maso in dveh, med seboj povezanih gospodarskih poslopij, ki zapirata dvorišče dvora s severne strani.
Žički dvor sestavlja dvoje enonadstropnih med seboj povezanih stavb, od katerih je zahodna na severni fasadi šestosna, vzhodna pa sedemosna. Obe stavbi tvorita proti Dravi atrij, ki ga zapira visok zid. Fasade so deloma še baročno členjene, z ušesastimi okenskimi obrobami in sgrafitnimi arhitekturnimi poslikavami. Notranjost je v pritličju v celoti, v nadstropju pa deloma obokana in skriva celo vrsto izjemnih arhitektonskih kvalitet: mestno obzidje, ki poteka skozi celoten dvor, hišno kapelo, šilasti gotski portal, polkrožni kamniti portal iz okoli 1530.
Žički dvor se v virih prvič omenja leta 1306, vendar je glede na odkrite arhitektonske elemente in lokacijo pozidave, verjetno starejši. Domnevno izvira vsaj iz 13. stoletja, kartuzijani iz Žič pa so prvo posest v mestu prejeli že v 12. stoletju. Dvor so zmeraj upravljali laiki, saj redovna pravila kartuzijancem niso dovoljevala bivanja v mestu. Poslopja so skozi zgodovino širili in dozidavali, tudi čez mejo srednjeveškega obzidja, ki je ostalo ujeto znotraj dvora kot eden od delilnih zidov. Po razpustitvi kartuzijanskega samostana je bila v Žičkem dvoru od leta 1786 nastanjena vojaška oblačilnica, od leta 1835 vojaško sodišče in zapori od leta 1928 pa stanovanja. Današnja podoba dvora je pretežno baročna, vendar je v notranjosti mogoče izluščiti in prezentirati obrise prvotnih prostorov srednjeveškega dvora. Gospodarska poslopja na severni stranici kompleksa so mlajša, iz 18. in 19. stoletja, odlikuje jih globoka, banjasto obokana klet.
Kompleks Žičkega dvora se uvršča med najpomembnejše kulturne spomenike v mestu zaradi vedutno izjemno izpostavljene lege na mestnem obzidju, katerega podobo soustvarja in dolge zgodovine, saj stoji na mestu prvotne poselitve Maribora, v neposredni bližini predhodnice minoritske cerkve.