Mestno obzidje
Opis
Mesto Maribor je med leti 1255 in 1275 dobilo štiristranično obzidje, ki je s svojimi okoli 500 m dolgimi in skoraj povsem ravnimi stranicami zamejilo rombasto površino okoli 25 hektarjev. Obzidje je obsegalo prostor med Dravo na jugu, današnjo Strossmayerjevo na zahodu, Gregorčičevo na severu in Ulico škofa Maksimiljana Držečnika na vzhodu. V obzidju so uredili več prehodov oziroma mestnih vrat: Koroška (Gospejna) vrata na zahodu, Graška (Ulrikova) vrata na vzhodu in Dravska vrata na jugu. Obrambni stolpi so nastali kasneje, od 14. stoletja dalje. Prvotno obzidje je bilo precej visoko – 8 do 10 m in debelo okoli 1 m, verjetno je imelo na vrhu zobčaste izzidke (cine) in prsobrane. Na notranji strani ga je obtekal pokriti leseni povezovalni hodnik. Na zunanji strani obzidja je potekal obrambni jarek.
V 14. stoletju so obzidje izpopolnili z oglatimi obrambnimi stolpi, najprej na vogalih. V 15. stoletju (1460 – 1470) so utrdbenemu sistemu dodali vrsto novih stolpov, zlasti ob severni stranici in na jugovzhodnem vogalu. S tega časa sta ohranjena Čeligijev stolp in v nekoliko spremenjeni obliki Židovski stolp. Z uveljavitvijo strelnega orožja, zlasti po letu 1523, ko so se obnovili turški vpadi, so mestno obzidje dodatno utrdili. Velikopotezna obnova je potekala v letih 1548 in 1562, ko so v skladu z renesančnimi utrdbenimi načeli pod vodstvom italijanskih gradbenikov pozidali štiri nove bastije, ki so ščitile Koroška vrata, Benetke, Vodni stolp in severovzhodni vogal ob gradu. S tega časa so se ohranili Vodni stolp, Sodni stolp in bastija, ki je danes sestavni del mestnega gradu. Ko je nevarnost turških vpadov prenehala se je postopoma začel tudi propad mestnega obzidja. Od konca 18. stoletja so utrdbe sistematično odstranjevali, le redke pa obnavljali. Ta proces se je nadaljeval še globoko v 20. stoletje. Poleg odstranjevanja stolpov in rušenja obzidja so zasipavali tudi obrambne jarke.
V 20. stoletju je tudi v Mariboru postopno prevladalo spoznanje, da je mestno obzidje kljub fragmentarni ohranjenosti, pomemben element identitete urbane naselbine. Tako so se od leta 1959, ko je bil ustanovljen Zavod za spomeniško varstvo, začela sanacijska dela na ohranjenih delih obzidja. Poleg štirih obrambnih stolpov (Čeligijev, Sodni, Vodni stolp in bastija v gradu) so fragmentarno ohranjeni deli severozahodnega stolpa (Mestni stolp oziroma stolp sv. Jurija) in bastije ob Koroških vratih (današnja tržnica). Deli obzidja pa so najbolje vidni ob Židovskem stolpu in Sinagogi na vzhodnem delu srednjeveške naselbine. Delno ohranjeno obzidje je v številnih meščanskih hišah, ki so bile pozidane ob ali na delih obzidja (Žički dvor, Minoritski samostan, Salzburški dvor, Vetrinjska 10, Gospejna 13, Koroška 21, Koroška 26, Vojašniška 6 in 8, Vojašniška 23, Ob jarku 4, Židovska 14). Ob obnovi Minoritskega samostana s cerkvijo je bil rekonstruiran tudi del zahodnega mestnega obzidja ob Sodnem stolpu. Na podlagi analogij primerljivih naselij so bile rekonstruirane cine in v sodobni obliki notranji povezovalni hodnik. Žal je bila ob zajezitvi reke Drave in posledičnem dvigu rečne gladine za okoli 2 m leta 1967 porušena edinstvena renesančna obvodna bastija – Benetke.
Mestno obzidje