Židovska četrt
Opis
Del strnjeno poseljenega jugovzhodnega dela mestnega jedra okoli sinagoge ohranja več značilnosti židovskega geta. Le – te se zrcalijo v več ohranjenih pritličnih hišah, ki še danes niso presegle višine srednjeveških gradenj, predvsem velja omeniti hiši Židovska 3 in 5. Osrednja stavba je sinagoga, ki je eden najbolje ohranjenih spomenikov nepremične judovske dediščine pri nas in ena izmed najstarejših ohranjenih tovrstnih stavb v Evropi. Rekonstruiran je centralni sakralni prostor, ki so ga po letu 1497 predelali v cerkev in kasneje za različne namembnosti. Sinagoga je bila leta 2015 razglašena za spomenik državnega pomena. V njej danes deluje Center judovske kulturne dediščine. Poleg sinagoge je pomemben prostorski poudarek židovske četrti tudi Židovski stolp, zgrajen v dodatnem utrjevanju mestnega obzidja v letih 1460 – 1470.
Judi so bili v Mariboru prisotni že sredi 13. stoletja, judovska četrt se v virih omenja leta 1277. Za bivanje jim je bila odmerjena desetina prostora znotraj obzidja, kar je obsegalo okoli štirideset hiš, ki so bile postavljene okoli malega trga. Tu je bilo v srednjem veku tudi pomembno rabinsko središče. Srednjeveška judovska četrt je poleg Židovske ulice in trga obsegala še današnjo Ključavničarsko ulico, zahodni del Ulice kneza Koclja, južni del Vetrinjske ulice in vzhodni del Glavnega trga. Za četrt so bile značilne pritlične majhne hiše z največ tremi okenskimi osmi. Leta 1497 so Jude izgnali, velik del se jih je preselil na jug – v Istro, Trst in Gorico. Njihove nepremičnine so prešle v last meščanov in mesta. Poimenovanje Židovske ulice se je ohranilo do danes.
Židovska četrt