Vetrinjski dvor
Opis
Vetrinjski dvor tvorijo trije trakti – zahodni (ulični), severni in vzhodni dvoriščni trakt, razteza se med Vetrinjsko ulico na zahodu, Ulico slovenske osamosvojitve na vzhodu, Grajskim trgom na severu in Trgom Leona Štuklja na jugu.
Štiriosno ulično fasado členi polkrožni portal z dvokrilnimi, s pločevino oblitimi lesenimi vratnicami, nad njim se dviga zalomljeno, školjkasto oblikovano, profilirano čelo, v katerem se nahajata grba grofov Breunerjev. Pritličje z naknadno vzpostavljenimi izložbenimi odprtinami je izvedeno v rustiki. Nadstropje je členjeno s pilastrsko arhitekturo, ki nosi podstrešni venec z rahlo profilirano ornamentiko. Pokončno pravokotne okenske odprtine s profiliranimi okvirji krasijo v parapetih razgibana baročna polja, nad karnisami se pojavlja enak, školjkasto oblikovan motiv kot na portalom. Severna fasada severnega trakta ima skrajno zahodno os oblikovano identično z ulično fasado – rustika s polkrožno zaključenim portalom in letnico 1830 v pritličju ter nadstropno okno, ki je umeščeno med dva pilastra. Sicer gladko fasado zaključuje profiliran podstrešni venec. Vzhodna fasada vzhodnega trakta je pozidana na srednjeveškem mestnem obzidju. Dvoriščne fasade so gladke, s konkavnim podstrešnim vencem. V nadstropju dvoriščne fasade zahodnega trakta so prezentirani ostanki gotskega portala, ki je vodil v prostor kapele, ostanki gotskega krogovičja ter gotsko okno. Fragmentarno so ohranjene tudi nekdanje poslikave. Dvokapne strehe so krite z opečno kritino bobrovcem.
V notranjščini je podkleten le manjši del severnega trakta, kamor vodijo kamnite stopnice, in je mešane, kamnito – opečne gradnje.
Vsi pritlični prostori so obokani, vključno z dovozno vežo, ki jo pokriva križni obok in ima deloma ohranjen originalni kamniti tlak.
Zgradba sodi med najpomembnejše hiše v Mariboru. Kljub baročni preobleki sega njen kontinuirani gradbeni razvoj v prvo četrtino 13. stoletja (1220). Najstarejši del kompleksa predstavlja zahodni trakt, ki skriva za svojimi zidovi zametke prvotne srednjeveške hiše. Vetrinjski samostan je po odkupu stavbo povečal in jo spremenil v dvor. V 14. stoletju (1345) je v njem uredil dvorno hišno kapelo, kar dokazujejo ostanki gotskega okna s krogovičjem na podstrešju zahodnega trakta. V 16. stoletju (1550) je bil k zahodnemu traktu prizidan del severnega trakta, v 17. stoletju je sledila pozidava južnega dvoriščnega trakta. Leta 1709 preide Vetrinjski dvor iz samostanske v plemiško posest. V tem času so zahodni trakt opremili z baročnimi fasadami in pozidali vzhodni trakt z nadstropno dvorano, kjer je od leta 1785 do leta 1806 domovalo prvo mariborsko gledališče. V 19. stoletju je bil dograjen lesen neoklasicistični hodnik s kamnitim tlakom (skrilaste plošče), ki obteka nadstropje dvorišča, kompleks je prešel v meščanske roke. Objekt je bil v celoti obnovljen leta 2009.
