Rotovž
Opis
Rotovž je ena najpomembnejših stavb v mestu. Na današnjem mestu je stala že leta 1515, italijanski gradbeniki, ki so bili v mestu zato, da posodobijo mestno obzidje in obrambne stolpe, so jo leta 1565 povsem prezidali in povečali tako, da so pod enotno fasado združili stari rotovž s sosednjo hišo. Načrte za preureditev mariborskega rotovža naj bi narisal Peter Antonio Pigrato, vzore zanje pa je črpal iz oblikovanja deželne hiše in stavbe rotovža v avstrijskem Gradcu. V grobih obrisih je zunanja podoba rotovža ohranila prvotno obliko, čeprav so ga kasneje spreminjali, vsaj enkrat je tudi pogorel. Kvaliteta in pomen stavbe sta izraženi v njeni urbanistični lokaciji, arhitektonski celoti in redkih arhitekturnih detajlih.
Sedemosna stavba stoji v sklenjenem nizu na sredi severne stranice Glavnega trga. Pozidana je na tlorisu v obliki črke L, nadstropje dvoriščne fasade krasi arkadni hodnik s toskanskimi stebri, pritličje pa sloni na zidanih slopih. Enoinpolnadstropno ulično fasado členi osem pilastrov, ki so spodaj rustikalni, zgoraj pa gladki ter nosijo dvojni mejni zidec ter zidec nad zgornjo vrsto pilastrov. Okna in pokončno pravokotne odprtine v pritličju imajo kamnite obrobe, okna členijo še profilirane preklade. Osrednjo fasadno os v pritličju predira polkrožni kamniti portal z volutasto oblikovanim sklepnikom, nadstropje poudarja kamniti balkon na dveh konzolah, na strehi pa se pne dvonadstropni stolp z uro in čebulasto streho z laterno, ki daje stavbi višinski in pomenski poudarek. Ograjo balkona tvorijo štirje slopi, med osrednja dva je nameščena plošča z mestnim grbom in letnico 1565. Izjemno bogata je tudi notranjščina mestne hiše, predvsem nekdanja sejna, sedaj poročna dvorana s štukaturo iz okoli leta 1681, domnevno delo štukaterja Petra Bettinija.
