Pobreško pokopališče
Opis
Je najstarejše ohranjeno delujoče mariborsko pokopališče. Mariborski mestni magistrat je leta 1879 sklenil na Pobrežju ob Pobreški cesti urediti novo glavno mestno pokopališče, ki je najprej nadomestilo staro magdalensko pokopališče v bližini bolnišnice na Taboru na levem bregu reke Drave, po letu 1910 pa tudi staro glavno mestno pokopališče ob Strossmayerjevi ulici v Koroškem predmestju na desnem bregu Drave. Pokopališče so zasnovali na peterokotni talni ploskvi in ga obdali z visokim zidom, ob katerem so na treh straneh uredili grobnice. Leta 1888 so na drugi strani Pobreške ceste uredili še novo magdalensko pokopališče za župnijo sv. Magdalene. Na novem mestnem pokopališču so sprva pokopavali reveže, ki so umrli v bolnišnici, kasneje tudi umrle iz moške kaznilnice. Število pogrebov se je povečalo, po letu 1914 ko je pokopališče blagoslovljeno. Leta 1920 je zaradi prostorske stiske mestno pokopališče povečano, prav tako so leta 1926, pod vodstvom stavbenika Rudolfa Kiffmanna, postavili neobaročno kapelo z osmerokotno zaključenim stranskim zvonikom, ki pa nikoli ni bila posvečena in do danes rabi kot reprezentativna mrliška vežica. Pokopališče je bilo namenjeno pokojnim iz mestnih okrajev na levem bregu Drave, ne glede na njihovo veroizpoved.
Pobreško pokopališče zraven mestnega sestavlja še magdalensko pokopališče(1888), ki se nahaja na severni strani sedanjega Pobreškega pokopališča. Prostor je bil urejen za pokop umrlih vernikov na desnem bregu Drave. Na magdalenskem pokopališču so leta 1891 pod vodstvom stavbenika Ferka z gradbenim materialom takrat porušene klasicistične grobne kapele grofov Brandis na starem magdalenskem pokopališču na Taboru, zgradili novo preprosto zasnovano neogotsko kapelo z oglatim fasadnim zvonikom in vanjo iz Brandisove kapele prenesli oltarno sliko Marije z Detetom, delo znanega dunajskega slikarja Leopolda Kupelwieserja iz leta 1834, ki ga je grof naročil ob smrti svoje žene Adriane.
Zadnje izmed še ločenih pokopališč je frančiškansko pokopališče iz leta 1927. To na vzhodni strani meji na obodni del mestnega pokopališča in na opečne arkade ob zidu med mestnim in frančiškanskim pokopališčem. Po načrtih arhitekta Maxa Czeikeja so leta 1930 zgradili grobnice in nad njimi obokane opečne arkade, oblikovane v historistični tradiciji ob naslonitvi na arhitekturo mariborske frančiškanske cerkve. Sestavljene so iz osemnajstih opečnih obokov, pod katerimi so grobnice, med njimi tudi grobnica pomembnih Mariborčanov, katerih posmrtni ostanki so bili 1940 prenešeni z opuščenega pokopališča na Strossmayerjevi ulici.
Na območju celotnega pokopališča je pokopanih veliko znamenitih osebnosti, ki so pustile svoj pečat na različnih, tako družbeno-kulturnem, gospodarskem in političnem področju. Prav tako so mnogi nagrobni spomeniki varovani na podlagi likovne kvalitete različnih stilno-zgodovinskih območij. Seznam in grafični prikaz lokacij sta sestavni del tega odloka. Ključno merilo z vidika pomembnosti osebe je poimenovanje ulice po pokojniku. Omenjeni seznam bo na 5 let periodično dopolnjevan.
Znani Mariborčani: Anton Badl, Marjan Bantan – Stojan, Evgen Bergant, Mirko Černič, Aleksander (Saša) Dev, Anton Dolar, Ivan Dornik, Maks Durjava, Marjan Gomolj, Drina Gorišek, Vekoslav Grmič, Anton Gvajc, Jože Hermanko, Oskar Hudales, Bojan Ilich, Milan Kabaj, Josip Klemenčič, Ivan Kokolj – Ilija, Janez Koprivnik, Andrej Korenčan, Franc Kosar, Josip Kostanjevec, Fran Kovačič, Jože Krajnčič, Luka Lavtar, Jožef Langer, Miloš Ledinek, Štefan Letonja, Mirko Lorger, Rudokf Maister, Artur Mally, Franjo Marčič, Blaž Matek, Anton Medved, Ivan Miklošič, Jože Mlakar, Aleksander Nagy, Ignacij Orožen, Ivan Padežnik, Stojan Perhavc, Radislav Pipuš, Ljudevit Pivko, Leopold Poljanec, Josip Priol, Rudolf Gustav Puff, Tone Rader – Jasko, Rudolf Rakuša, Pavel Rasberger, Otmar Reiser, Franjo Rosina, Janko Sernec, Vladimir Sernec, Zmago Slokan – Herman, Avguštin Stegenšek, Vladimir Ivan Strelec, Heribert Svetel, Franc Swaty, Fran Šijanec, Gustav Šilih, Marko Šlajmer, Vekoslav Špindler, Leon Štukelj, Andrej Tappeiner, Filip Terč, Anton Tomšič, Arnold Tovornik, Pavel Turner, Janez Varl, Svetozar Vesnaver, Lovro Vogrin, Anton Vončina, Sergej Vrišer, Rudolf Wagner, Ivan Zagernik – Joco, Mileva Zakrajšek, Franc Zalaznik – Leon, Blaž Železnik in Andrej Žmavc.
Na območju pokopališča so ohranjeni številni kakovostni historistični nagrobni spomeniki, ki deloma izvirajo iz opuščenih starih pokopališč na Taboru in ob Strossmayerjevi ulici. Arhitekturne in oblikovalske prvine ter nagrobni spomeniki varovani na podlagi umetnostnozgodovinskih kriterijev.
Na mestnem in frančiškanskem pokopališču izstopajo: arkade Maksa Czeikeja (1930); Nagrobni spomenik rodbine Pfrimer, Julius, Katharina Pfrimer; Nagrobni spomenik rodbine Pfrimer (napis Familie Adolf in Carl Pfrimer); Nagrobna spomenika rodbin Küster in Götz (delavnica Grein Gradec in Kociančič; Nagrobni spomenik rodbine Wögerer; Nagrobni spomenik rodbine Pergler (20. leta 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Badl (prva četrtine 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Halbaerth Reiser (prva četrtine 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Požauko (20. leta 20. stoletja, plitvi relief); Nagrobni spomenik rodbine Kogej s celopostavnim bronastim vstalim Kristusom; Nagrobni spomenik rodbine Petek s celopostavno sedečo žalujočo; Nagrobna spomenika rodbin Kalinger in Podliessnig, prvotno s celopostavnima sedečima žalujočima bronastima figurama (ukradeno); Nagrobni spomenik rodbine ing. Mirka Skoka (1958, marmor, marmorni relief, bronasti relief); Nagrobni spomenik rodbine Mišič; Nagrobni spomenik rodbine Firbas; Nagrobni spomenik rodbine Bergler? (1922, križ z napisom der Glaube trostet); Nagrobni spomenik rodbine Josef Leyrer – Weitzl; Nagrobni spomenik rodbine Kac; Nagrobni spomenik rodbine Nasko – Kautny (sign. delavnica Kociancic); Nagrobni spomenik rodbine Pirš (30. leta 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Knupleš Škorl (doprsni relief Marije); Nagrobni spomenik Brinc Darko (1965‒1985); Nagrobni spomenik družine Lettner (30. leta 20. stoletja); Nagrobni spomenik družine Reberšek (50. leta 20. stoletja, marmor); Nagrobni spomenik rodbine Slavka Tihca; Nagrobni spomenik ing. Ciril Verle, Alojz Križaj, Aleš Alan Tičar, Đuro Bogdanović (1967, s tlakovanjem ploščadi in ureditvijo korit za rože in dveh klopi); Nagrobni spomenik Dovečar Alojz, Horvat Lucija (1967); Nagrobni spomenik olimpionika Leona Štuklja; Nagrobni spomenik Plemelj‒Štukelj (2. polovica 20. stoletja); Nagrobni spomenik Anton Medved (1927, relief, marmor); Nagrobni spomenik s sekundarnim napisom Murko–Žitko (neoegipčanski historizem, pilon kot vrata v preteklost); Nagrobni spomenik – piramida rodbina France Posega, višji svetnik deželne sodnije (1931); Nagrobni spomenik Albin Šifrer (20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbin Lenar – Prek; Nagrobni spomenik rodbin Woch–Doleczek; Nagrobni spomenik rodbine Scherbaum secesija, relief medaljon poprsje Gustava Scherbauma); Nagrobni spomenik Franz Swaty (secesija, relief medaljon poprsje Franz Swaty); Nagrobni spomenik rodbine Wretzl? Roth? (celopostavna ženska stoječa figura, ki piše); Nagrobni spomenik rodbine Nassimbeni; Nagrobni spomenik družine Rudolfa Kiffmanna (1910); Nagrobni spomenik družine Staudinger (1895); Nagrobni spomenik rodbine Petauer–Pirkmajer (2. polovica 20. stoletja, kamniti steber); Nagrobni spomenik Herte Haas; Nagrobni spomenik rodbine Glaser (grob dr. Edvarda Glaserja 1922‒2007, celopostavni vstali Kristus, kamen, sekundarna napisna plošča, začetek 20. stoletja); Nagrobni spomenik družine Trop (po letu 2000); Nagrobni spomenik rodbine Jerič – Dajčman (na hrbtni strani arkad, neogotika, 190?, prenešen iz opuščenega pokopališča); Nagrobni spomenik Arnold Tovornik (doprsni bronasti kip); Nagrobni spomenik Dr. Pavel Turner (kamnito poprsje); Nagrobni spomenik rodbin Jutras in Josip Leskovar (kombinacija starega in novega, delavnica Kociančič); Nagrobni spomenik Herman Špička (celopostavna žena ob parapetu, armirani beton); Nagrobni spomenik Betriani (2. polovica 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Hrvatinovi (trije granitni kavlji); Nagrobni spomenik rodbine dr. Josipa Leskovarja, župana Maribora; Nagrobni spomenik družina Brence (2. polovica 20. stoletja); Nagrobni spomenik družine Mally (Arthur Mally častni občan, 1919); Nagrobni spomenik rodbine Dev (1956, marmor 1956); Nagrobnika rodbin Čoš – Berger in rodbine Lah (oba 1955); Nagrobni spomenik Šmid – Steinbach (2. polovica 20. stoletja, granit); Nagrobni spomenik Rudolf Wagner 1852‒1915 (1915, granitna skala s poprsnim marmornim reliefom); Nagrobni spomenik rodbine Kormann (secesija); Nagrobni spomenik družine Menis-Šprager (kapelica s celopostavnim Križanim, žalujočo in puttom, kamen, marmor, sign. Grein Graz); Nagrobni spomenik Hugo Stark (celopostavna ženska figura, 1932, sign. Prof. Goesser); Nagrobni spomenik rodbine Bregar (1933, celopostavni Križani, domnevno prof. Goesser); Nagrobni spomenik Adolf Himmler; Nagrobni spomenik družine Štumberger (doprsni marmorni kip matere – napis Žetev je končana); Nagrobni spomenik dr. Mirka Černiča 1884‒1956 (1956, ornamentiran leseni steber z marmornim kapitelom); Nagrobni spomenik rodbine Mihorko (2. polovica 20. stoletja, granit); Nagrobni spomenik rodbin Živic – Emeršič (grob arh. Vlada Emeršiča); Nagrobni spomenik rodbine Krajnčič (grob arh. Jožeta Krajnčiča, 2. polovica 20. stoletja, marmor); Nagrobni spomenik rodbin Rebol– Cajnkar; Nagrobni spomenik Kitak – Lovrec (1933, doprsni relief portretom umrle Frančiške Rebol); Nagrobni spomenik rodbine Balon – Lipold (1939, grob dr. Franja Lipolda, Plečnikova šola); Nagrobni spomenik arhitekta Boruta Pečenka, Nagrobni spomenik rodbine Čop (doprsni bronasti kip Ivana Čopa (1906–1973); Nagrobni spomenik rodbine Vojsk (2. polovica 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Marčinko – Marin, grob arh. Branka Kocmuta 1921‒2006; Nagrobni spomenik rodbine Franz Josef Valaster – Fialkowski (1910); Nagrobni spomenik Robičevih ( dr. Hugon Robič, primarij, Marko Šlajmer, arhitekt; sign. Al. Vodnik, Ljubljana, 20. stoletje); Nagrobni spomenik rodbine Felber, Nagrobni spomenik rodbine Ravter (Josip, Ana, Dušan, Malči, marmorna arhitektura štirih stebrov s kovinskimi visečimi napisi znotraj nje); Nagrobni spomenik Šnuderlovi (1955, bronasti relief in vaza); Nagrobni spomenik Generala Rudolfa Maistra in njegove družine; Nagrobni spomenik rodbin Maninger Karažinec; Nagrobni spomenik Pierre Seignemartin tovarnar; Nagrobni spomenik družine Ulrich (sign. Kociančič, Schillers); Nagrobni spomenik rodbin Poelzl Dreihsger (sign. Kociančič); Nagrobni spomenik umetnostnemu zgodovinarju dr. Sergeju Vrišerju; Nagrobni spomenik dr. Fran Stamol, zobozdravnik, 1953; Nagrobni spomenik rodbine Kukovec.
Magdalensko pokopališče (severno od Ceste XIV. Divizije) :
Kapela, Nagrobni spomenik Družba Jezusova (pripisano arh. Jožetu Plečniku); Nagrobni spomenik Rodbine Šmirmaul (1935); Nagrobni spomenik Rodbine Rozman (relief Kristusova glava s trnovo krono); Nagrobni spomenik mariborske nadškofije; Nagrobni spomenik Avgust Kelnarič (1935, doprsni kip delavca z orodjem in studencem); Nagrobni spomenik rodbine Klančnik (relief Pieta, kipar Ivan Sojč, 1937); Nagrobni spomenik rodbine Lešnik (kombinacija starega in novega: po letu 2000); Nagrobni spomenik usmiljenih sester sv. Vincencija Pavelskega; Nagrobni spomenik šolskih sester sv. Frančiška (relief Matere Božje z Detetom, 20. leta 20. stoletja); Nagrobni spomenik rodbine Kristan (motiv odprte knjige, sveče in bronaste žare, kipar Ivan Napotnik, 1936); Nagrobni spomenik rodbine Hrovat (relief Ivana Čobala, granit, 60. leta 20. stoletja); Nagrobni spomenik umetnostnemu zgodovinarju dr. Avguštinu Stegenšku; Nagrobni spomenik rodbine Perger (Rudi 1921‒1973; Mitja, Ljuba); Nagrobni spomenik Tošo – Jože Primožič.
Razen individualnih grobov, kjer so pokopane zaslužne osebnosti in grobnic pomembnih iz umetnostnozgodovinskega vidika, se znotraj pokopališča nahajajo še posamezne skupinske grobnice z obeležji:
Grobnica padlih vojakov v I. svetovni vojni:
Med leti 1914 in 1918 je bilo na pobreškem pokopališču pokopanih okoli tisoč, v Mariboru in okolici, umrlih vojakov nekdanje Avstro-Ogrske. Med leti 1932 in 1937 so prekopali razpršene vojaške grobove in 970 posmrtnih ostankov prenesli v skupno grobnico. V preprosti betonski grobnici, ki se nahaja v glavni osi nekdanjega mestnega pokopališča, tik ob partizanskem grobišču, so shranjeni posmrtni ostanki predvsem vojakov različnih narodnosti, ki so se borili na strani centralnih sil. Zraven teh so v grobnico preneseni tudi umrli ujetniki nekdanje carske Rusije, Kraljevine Srbije in Kraljevine Italije iz taborišča za vojne ujetnike Šterntal pri Kidričevem ter ujetniki umrli pri gradnji elektrarne Fala. 119 italijanskih vojnih ujetnikov so leta 1933 prenesli v grobnico v Ljubljani.
Partizanska grobnica:
Med II. svetovno vojno na naših tleh (1941-1945) je v narodnoosvobodilnem boju na področju Maribora v boju z okupatorjem življenje izgubilo veliko partizanov. Po vojni so v skupinski grob na pobreškem pokopališču pokopali 139 padlih borcev. Na skrajnem južnem robu pokopališča so leta 1979 uredili spominsko obeležje, kjer so v spominske plošče vklesana imena 135 padlih in štiri imena neznanih borcev.
Grobnica sovjetskih vojnih ujetnikov:
Jeseni leta 1941 so Nemci v nekdanjem carinskem skladišču uredili ujetniško taborišče za vojne ujetnike imenovano Stalag XVIII D. Ujetniki so bili različnih narodnosti, največ pa je bilo sovjetskih ujetnikov. V letih 1941-1942 je zaradi nemogočih bivalnih razmer, pomanjkanja hrane, številnih nalezljivih bolezni in predvsem nečloveškega ravnanja z ujetniki, bila umrljivost izjemno visoka. Umrle so sprva ujetniki pokopavali v neposredni bližini taborišča, kasneje so vse posmrtne ostanke 1819 sovjetskih ujetnikov prepeljali na pobreško pokopališče ter jih po tri pokopavali na skrajnem južnem delu pokopališča. Po končani II. svetovni vojni so posmrtne ostanke prekopali v skupen grob. Grobnica predstavlja stiliziran kamnit pravoslavni križ ter spominsko ploščo z napisom.
Varovane vrednote znotraj Pokopališča Pobrežje so predvsem avtentičnost lokacije, fizična pojavnost v prostoru ter simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter vedutami. Pomemben del pokopališča so tudi žive meje in posamezna solitrna drevesa, ki sooblikujejo pokopališki ambient S svojo bogato zgodovino predstavlja pokopališče del zgodovinske in arhitekturne podobe mesta.