Jezuitski kolegij
Opis
Jezuitski kolegij sestavljata dve dvonadstropni sedem in osemosni stavbi, ki stojita vzhodno in zahodno od nekoliko nazaj pomaknjene Alojzijeve cerkve in vključuje hišni številki Glavni trg 7 in Koroška 1. Kompleks stoji na južni stranici Glavnega trga v strnjenem stavbnem nizu. Sezidan je bil po enotnem konceptu, vendar se leva in desna stavba v oblikovanju fasade nekoliko razlikujeta. Pritličje členi rustika, okna v prvem nadstropju krasijo profilirane obrobe in polkrožno zaključene preklade, okna v drugem nadstropju pa samo profilirane obrobe.
Kompleks nekdanjega jezuitskega kolegija je nastal v dveh fazah, v letih 1757–1758 in 1767–1770. Prvo fazo, ki je v funkcionalno enoto gimnazije in rezidence (konventa) povezala šest obstoječih nadstropnih meščanskih hiš, je verjetno vodil mariborski mestni gradbenik Jožef Hoffer. Druga, ki je potekala pod vodstvom Hofferjevega naslednika Janeza Nepomuka Fuchsa, je obe enoti kompleksa dvignila za nadstropje, ju fasadno poznobaročno poenotila ter povezala z Alojzijevo cerkvijo. Jezuitska gimnazija je delovala v letih 1758 – 1773, nasledila jo je klasična gimnazija, ki jo je obiskoval tudi veliki slovenski jezikoslovec Franc Miklošič. Danes je v stavbi Pokrajinski arhiv. Alojzijeva cerkev je bila zgrajena v letih 1767 – 1769, najverjetneje po načrtih Janeza Nepomuka Fuchsa.
S svojo monumentalnostjo in arhitektonskimi kvalitetami spada nekdanji jezuitski kompleks med najpomembnejše kulturne spomenike mestnega jedra in širšega slovenskega prostora.