Cerkev sv. Martina
Opis
Cerkev, katere prva omemba sega že v konec 11. stoletja, stoji na rahli vzpetini sredi naselja Kamnica in skupaj z delno še ohranjenim baročnim župniščem predstavlja enega pomembnejših spomenikov v mariborski okolici.
Leta 1743 so pod vodstvom avstrijskega arhitekta Jožeta Hofferja pričeli s prenovo stare gotske cerkve in jo v celoti barokizirali. Ostanki nekaterih gotskih arhitekturnih členov, kot so kamniti oporniki na ladji in prezbiteriju, so po prenovi ohranjeni in vidni zlasti na zunanjščini cerkve. Kapela in zakristija sta bili prizidani pred koncem 17. stoletja (1694 in 1698). Nad zakristijo se nahaja oratorij.
Zvonik z gladko fasado in čebulasto streho, členijo na vrhu polkrožna okna z dekorativno obrobo. Zunanji plašč ladje členijo značilna poznobaročna okna z gotskimi oporniki ob straneh, prezbiterij pa slepa gotska in poznobaročni okni ter gotski oporniki. Glavni vhod členi kamniti portal z letnico 1768. Na južni kapeli so v talnem zidcu in fasadi vzidani nagrobniki, višje pa fasado členita in krasita poslikani niši.
Cerkev sestavljajo tripolna ladja in enako širok prezbiterij. S češkimi kapami obokane in poslikane pole zamejujejo notranji slopi s stopnjevanimi pilastri. Obočne pole so poslikane s prizori iz življenja sv. Martina. Poslikava oboka z motivi Obedovanja in Smrti je delo Janeza Jurija Raffa (Rassa) iz leta 1748, motiv Vnebovzetja in Čudežev iz življenja sv. Martina pa je delo slikarja Antona Lerchingerja iz leta 1753. Slednjemu pripisujejo tudi sliki obeh stranskih oltarjev. Leta 1886 je slikar Jakob Brollo obnovil poslikave v ladji in prezbiteriju, ter poslikal še kapelo sv. Rešnjega telesa.
Pevski kor, ki sloni na kamnitih stebrih in konzolah ima upognjeno baročno kovano ograjo s štukirano rokokojsko dekoracijo na njenem zidanem delu. Enaka ornamentika obroblja tudi oba stranska oltarja in kapitele.
Leta 1767 je kipar Jožef Holzinger za cerkev izdelal nov glavni oltar in prižnico, leta 1778 pa oltar sv. Rešnjega telesa v stranski kapeli. Njegovi delavnici sta pripisana tudi oba stranska oltarja, oltar sv. Mihaela in sv. Avguština in Lucije.