Cerkev sv. Marije Magdalene
Opis
Cerkev stoji na dvignjeni dravski terasi, kjer je do leta 1821 bilo tudi obzidano pokopališče. Njegovo površino danes zaznamuje zelenica okoli cerkve in nekaj skromnih ostankov obzidja.
Prvotna cerkev se omenja leta 1289 kot cerkev sv. Magdalene na Bregu. Postavljena je bila verjetno že v prvi polovici 13. stoletja na križišču ceste, ki je vodila iz dravskega mostišča proti Ptuju in ceste, ki je preko Pobrežja in Miklavža vodila proti Ptuju. Med letoma 1498 in 1528 je ta pogorela, leta 1532 so jo požgali še Turki, kasneje je bila večkrat obnovljena.
Cerkev sestavljajo zvonik, pravokotna ladja s prizidano nižjo in ožjo kapelo na severni strani, in z ožjim in višjim prezbiterijem s poligonalnim zaključkom ter na severni strani prizidano pritlično zakristijo. Ladja in prezbiterij sta iz prve polovice 17. stoletja, mlajši so zvonik, zakristija in kapela, zgrajeni so bili v začetku 18. stoletja. Zvonik pokriva pločevinasta streha, cerkev opečna kritina. Zunanjščina cerkve je iz leta 1894.
Iz križno obokane zvonice s polkrožno oblikovanimi vhodni loki vodi baročen, pravokotno zaključen portal v cerkveno notranjščino. Ta je kljub več obnovam, od leta 1908 ohranila (neo)baročno podobo. Ladjo, prezbiterij in zakristijo pokriva banjast obok s sosvodnicami, medtem ko kapelo križni obok. Cerkev je tlakovana s črno-belimi marmornimi ploščami. Na zahodni steni zakristije je ohranjen prvotni pravokotno oblikovan vhod v zakristijo z rombi in rozetami, iz prve tretjine 17. stoletja.
V cerkvi je oprema iz časa baroka in prve polovice 19. stoletja. Glavni oltar sv. Magdalene je nastal v osemdesetih letih 18. stoletja, prepoznani pa so elementi klasicizma. Kipi na stenah prezbiterija so iz 19. stoletja. Slavoločna oltarja sv. Apolonije in sv. Trojice sta iz prve tretjine 19. stoletja. Oltarna slika sv. Apolonije je kvalitetno delo italijanskega ali italijansko vplivanega mojstra iz prve polovice 18. stoletja. Oltar Lurške Matere božje v kapeli je kvalitetno rezbarsko delo iz sredine 18. stoletja. Orgle na pevski empori so iz druge četrtine 19. stoletja.
V prvi polovici 20. stoletja je več arhitektov načrtovalo povečavo cerkve, a tani bila uresničena.
Celoten ambient cerkve, območje nekdanjega obzidanega pokopališča skupaj s stavbama župnišča in nekdanje šole predstavlja pomemben prostorski in vedutni akcent na desnem bregu reke Drave.