Cerkev Matere Božje na Gorci
Opis
Od župne cerkve vodi k Marijini podružnici štirinajst kapelic križevega pota iz leta 1847, med prvo in drugo so empirski kamni memento. Cerkev je poznogotska stavba iz leta 1517 in ima gotski zvonik iz sredine 16. stoletja, kasnejše prizidave so iz let 1680, 1750 in 1846. Prizidane so bile zgodnjebaročna južna kapela in vhodna lopa, baročna severna kapela in zakristija z oratorijem iz 19. stoletja. Cerkev je bila regotizirana v historističnem slogu v letoma 1860 in 1864. K dragoceni opremi, ki sega od 16. do 19. stoletja, med drugim sodijo poznogotski Marijin kip iz srede 16. stoletja, skupina Marijinega Kronanja (1606), Antonov oltar(1680), Valentinov in Florjanov oltar (1671), ikonografska posebnost – slika z motivom Jezusa v preši iz druge polovice 17. stoletja, votivne slike iz druge polovice 17. stoletja, Lerchingerjeva slika sv. Antona, slika starega Maribora iz prve polovice 19. stoletja, več oljnih slik iz 18. stoletja in ostalo.
Cerkvena zunanjščina je bila leta 2008 obnovljena.
Do leta 1820 je cerkev obdajal močan tabor. Še danes jo obdaja pokopališče, na katerem stoji tudi, od ostalih večja, kapela zadnje postaje Križevega pota s starejšimi, baročnimi kipi Križanega in dveh razbojnikov. V cerkveni kompleks sodi tudi pritlična mežnarija iz leta 1795 s poznobaročnim portalom.
Cerkev Matere Božje na Gorci je, glede na impozantno krajinsko lego, tako po krajinski, kot po umetnostni vrednosti, dragocen kulturni spomenik. Kompleks sestavljajo cerkev s starim pokopališčem, mežnarija in kapele Križevega pota.