Cerkev Marije sedem žalosti
Opis
Cerkev Marije sedem žalosti in kapelice Križevega pota so postavljene ob poti in na vrhu griča osamelca – t.i. Pekrske gorce. Cerkev so v 19. stoletju poimenovali tudi slovenska Kalvarija, kot nasprotje nemški Kalvariji – cerkvi sv. Barbare na Kalvariji.
Današnja cerkev je naslednica nekdanje pokopališke cerkve sv. Kunigunde, ki je stala ob Pekrskem potoku, ob vznožju Pekrske gorce in se omenja med leti 1629 in 1785. Cerkev sv. Kunigunde je propadla po jožefinskih reformah (po letu 1781). Od leta 1664 je na vrhu griča stal križ, ki ga je med leti 1832 in 1835 nadomestila sedanja cerkvica.
Cerkev je manjša, enoladijska, oblikovana v klasicističnem duhu, tristrano zaključena s slemenskim strešnim stolpičem. Ob straneh tristranega zaključka vhodne fasade sta dve kamniti vazi. Ob severni fasadi cerkve je prislonjena klasicistična Čeligijeva grobnica iz leta 1840, ki jo sestavljata dva stebra, trikotno čelo in trapezasta napisna plošča. Na južni steni je napisna plošča z napisom o postavitvi križa na mestu sedanje cerkve. Napisna plošča, ki je vzidana nad vhodom v cerkev govori o postavitvi sedanje cerkve. V notranjščini je prezbiterij poslikan s freskami furlanskih slikarjev Tomaža Fantonija in Jakoba Brolla iz leta 1865. Tabernakljast oltar je iz časa nastanka cerkve. Tlak je iz betonskih ploščic.
Cerkev na vrhu griča skupaj s štirimi kapelicami Križevega pota predstavlja predvsem prostorsko dominanto južnega roba mesta na desnem bregu reke Drave.