Glazerjevi nagrajenci
Prejemnik Glazerjeve listine je Jure Ivanušič
Glazerjevo listino za album Brezmejna ter za druge odlične dosežke v letih 2024 in 2025 prejme gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno-gledaliških projektov Jure Ivanušič.
V letih 2024 in 2025 je Jure Ivanušič ustvaril izjemno celovit in umetniško zrel opus, ki po obsegu, kakovosti in vplivu predstavlja enega najvidnejših prispevkov k slovenski glasbeni in glasbeno-gledališki umetnosti tega obdobja.
Med osrednje glasbene dosežke obravnavanega obdobja sodi izid albuma Brezmejna (ZKP RTV Slovenija), avtorskega šansonjerskega dela za simfonični orkester, bend in solista, ki je bil izdan 9. septembra 2025 v sodelovanju s Simfoniki RTV Slovenija in bendom NORDunk. Album predstavlja vrhunec Ivanušičevega večdesetletnega ustvarjanja na področju slovenskega šansona ter potrjuje njegovo sposobnost povezovanja intimne pesemske forme z velikimi orkestrskimi zasedbami.
Jure Ivanušič je vsestranski umetnik izjemnega formata: gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, skladatelj, šansonjer, scenarist, prevajalec in avtor glasbeno-gledaliških projektov.
Z odliko je diplomiral iz dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani (2001), hkrati pa se je dodatno izpopolnjeval kot klasični pianist na graški Visoki šoli za glasbo in uprizarjajočo umetnost.
Kot koncertni pianist je nastopal z Mariborsko filharmonijo, Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Orkestrom Opere in baleta SNG Ljubljana ter Društvom glasbenih umetnikov Maribor. Mednarodno je nastopal tudi z Vanesso Redgrave na UNICEF-ovih koncertih v Londonu, Sirakuzah in Varšavi, od leta 1992 redno koncertira z Radetom Šerbedžijo po Evropi in svetu.
Kot avtor in interpret je osrednja osebnost slovenskega šansona zadnjih desetletij – večkratni nagrajenec Festivala slovenskega šansona in Slovenske popevke, dobitnik Ježkove nagrade (2002) ter prejemnik Borštnikove nagrade in nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za vlogo W. A. Mozarta v Shafferjevem Amadeusu ob 80-letnici SNG Maribor.
Njegovi avtorski projekti (Bil sem ti blizu, Srce v kovčku, Od tišine do glasbe, Sonce in sence) predstavljajo trajen pečat na presečišču gledališča in glasbe.
Eden izmed ustvarjalnih vrhuncev Jureta Ivanušiča je tudi glasbena igra Zvezda in srce (glasba Nana Forte – Jure Ivanušič), nastala po dramski predlogi Milana Jesiha, ki je bila premierno uprizorjena v okviru Festivala Maribor leta 2023, doživela pa je več ponovitev. Delo predstavlja enega pomembnejših sodobnih slovenskih glasbeno-gledaliških projektov zadnjega obdobja.
Sledi kabaretna opera Španska vas (glasba Nana Forte – Jure Ivanušič), premierno uprizorjena v SNG Opera in balet Ljubljana leta 2024, pri kateri je Ivanušič nastopil kot soavtor glasbe, režiser in ustvarjalni nosilec projekta. Gre za izrazito avtorsko delo, ki pomembno širi izrazni prostor slovenske opere in kabareta ter utrjuje Ivanušičev položaj na področju sodobne glasbene dramatike.
Posebno mesto v njegovem opusu zavzema tudi 400. ponovitev predstave Od tišine do glasbe, anekdote za igralca in klavir, ki jo je skupaj s soavtorjem Markom Vezoviškom ustvaril že leta 2011 in je v letu 2023 dosegla izjemen mejnik, njeno aktivno odrsko življenje pa se je intenzivno nadaljevalo tudi v letih 2024 in 2025. Ta dosežek priča o redko videni trajnosti, priljubljenosti in umetniški prepričljivosti avtorskega glasbeno-gledališkega projekta v slovenskem prostoru.
Umetniško težo tega obdobja dodatno potrjuje prejem Velike nagrade Festivala slovenskega šansona 2025 za najboljši šanson v celoti za skladbo Zrcalo družbe (16. 11. 2025), s katero je Ivanušič kot avtor besedila in glasbe dosegel najvišje festivalsko priznanje in ponovno potrdil svoj osrednji položaj v sodobnem slovenskem šansonu.
Pomemben avtorski prispevek k slovenski kulturni dediščini predstavlja tudi uglasbitev desetih pesmi Rudolfa Maistra – Vojanova in premierna uprizoritev glasbeno-gledališkega projekta Krogle so trgale pisane kitice v Muzeju narodne osvoboditve Maribor (29. 3. 2024), s katerim je Ivanušič na sodoben in umetniško prepričljiv način povezal poezijo, glasbo in zgodovinski spomin mesta Maribor.
Na področju gledališča je v tem obdobju ustvaril tudi scensko glasbo in avtorske songe za predstavo Žival si! v produkciji Mestnega gledališča Ptuj (premiera 2. 10. 2025), s katero je pomembno zaznamoval novo gledališko sezono, ter scensko glasbo in avtorske songe za predstavo Kurbe po besedilu F. Šehovića v produkciji Šentjakobskega gledališča Ljubljana, kjer je sodeloval tudi kot režiser (2025). Obe deli potrjujeta njegovo izjemno sposobnost povezovanja glasbe in dramske naracije v sodobnem gledališkem kontekstu.
Poleg navedenih osrednjih projektov je Jure Ivanušič v letih 2024 in 2025 stalno sodeloval na najvidnejših slovenskih glasbenih in kulturnih odrih. Med drugim je nastopil v Drami SNG Ljubljana v okviru projekta ARS – Srce šansona (21. 4. 2024), sodeloval kot avtor scenarija in narator na koncertu Pihalnega orkestra Ljubljana v Slovenski filharmoniji (24. 5. 2025), gostoval kot glasbeni gost na koncertu Vite Mavrič s Simfoniki RTV Slovenija (4. 11. 2025), nastopil na Finalu Festivala slovenskega šansona v Rogaški Slatini (28. 10. 2025) ter sodeloval v interdisciplinarnem projektu Rapsodija jamskega medveda v jami Divje babe (16.–18. 10. 2025).
Pomemben del njegovega delovanja ostajajo tudi mednarodna gostovanja, zlasti nadaljevanje dolgoletnega sodelovanja z Radetom Šerbedžijo na koncertih doma in v tujini (2024–2025).
Umetniško delovanje Jureta Ivanušiča v letih 2024 in 2025 po oceni strokovne komisije za glasbeno umetnost izstopa po izjemni ustvarjalni intenziteti, umetniški celovitosti in
močni prisotnosti v celotnem slovenskem kulturnem prostoru. Njegovo delo organsko povezuje glasbo, gledališče, literaturo in interpretacijo ter pomembno prispeva k prepoznavnosti slovenske glasbene umetnosti doma in v mednarodnem prostoru.
Prejemnik Glazerjeve listine je Tomo Podstenšek
Glazerjevo listino za roman z naslovom Malo drugače in za zbirko kratkih zgodb z naslovom Sprehod z neznanko dobi pisatelj, prevajalec in urednik Tomo Podstenšek.
Tomo Podstenšek, rojen leta 1981 v Slovenj Gradcu, je predstavnik mlajše pisateljske generacije, in to skrajno produktiven, saj je avtor kar osmih romanov in štirih zbirk kratkih zgodb.
Doslej je bil štirikrat nominiran za nagrado kresnik (2013, 2017, 2021, 2022) in enkrat za nagrado novo mesto (2018), kar kaže na nemajhno odmevnost in nesporno prepoznavnost njegove pisave. Ta je praviloma preprosta in neprisiljena, a polna premišljenega preigravanja in pomenskega plastenja.
Poudariti velja, da se Podstenšek z vsakim svojim proznim poskusom vedno znova potrjuje kot prodoren, pronicljiv in razgledan pisatelj; osrednji in še posebej nepogrešljivi poudarki njegovega pisanja ostajajo nepričakovani pripovedni preobrati, pri čemer se z enako mero neposrednosti, previdnosti in preciznosti posveča upovedovanju tako vsakdanjih vprašanj kot tudi tabu tem.
K temu ključno pripomore njegova sposobnost nepristranskega, a predanega opazovanja, na ravni katerega mu uspeva projicirati pretanjene podobe in se obenem odrekati sodbam, ki bi vodile v smer moraliziranja ali pretiranega razglabljanja, kar je še posebej pohvalno in se v polni meri izpričuje predvsem v njegovih proznih delih iz zadnjih let, tj. v romanu Malo drugače (LUD Literatura, 2023) in zbirki kratkih zgodb Sprehod z neznanko (Litera, 2024).
Podstenška odlikuje pretanjen posluh za psihologijo posameznika, pritegnjenega v bolj ali manj nepopustljivo družbeno kolesje, s poudarkom na napeti pripovedni dramaturgiji in razgibanem pletežu prizorov. Priča smo raznolikim bivanjskim intonacijam ter iznajdbam prizemljenih, a plastovitih in posledično pristnih literarnih oseb.
Zlasti slednje je v romanu Malo drugače domišljeno poudarjeno prek poustvarjanja nemalokdaj nepremostljivega preskoka med vlogo (pre)determiniranosti in svobodno voljo posameznika, naslonjenega na povedno družinsko zaledje s pridihom (do)končnosti. Roman Malo drugače se že skraja spretno odpira in gradi kot mozaično nizanje pronicljivih sosledij, položajev, premis in povezav med njimi, privlačno postavljenih na temelje jedrnatega in zgodbeno zanesljivega preizpraševanja sedanjosti, preteklosti, prihodnosti in umišljene resničnosti.
Tudi zbirko kratkih zgodb Sprehod z neznanko zaznamuje sporočanjska jasnost, prežeta s premišljenimi poudarki; v omenjenih zgodbah pisatelj postreže s prepričljivo projekcijo pripovednega kroženja, zaradi katere dobi bralec občutek nenehnega presnavljanja, permutiranja in pomenljivega prekrivanja zgodbenih pramenov. Od tod izhaja posrečeno pretakanje podob in njihovo nezgrešljivo prehajanje med
posameznimi prizori, kar utrjuje pripovedno napetost in si posledično prisvaja precejšnjo pozornost.
Podstenšek se znova izkaže kot strpen in preudaren opazovalec s smislom za naključne podrobnosti, potlačene (pre)izkušnje protagonistov in presenetljive zgodbene zasuke, neredko obarvane z blagim humorjem ali prizvoki fantazije in praviloma izostrene v odsotnosti ostrih sodb, kar bralcu dejansko daje priložnost sprotnega premisleka in vrednotenja.
Po oceni strokovne komisije za književnost se Tomo Podstenšek ponaša z uspelim, idejno sklenjenim in plodovitim opusom, pronicljivo osredinjenim na majhna in vsakdanja, a v svojem jedru pogosto prelomna posameznikova doživetja ali dejanja; njegovo pripoved še posebej v zadnjem obdobju preveva posebna kontinuiteta, zasidrana v discipliniranem, prizadevnem pristopu, izrekanjski premočrtnosti ter pedantni, jasni in prečiščeni pisavi.