Glazerjevi nagrajenci
Prejemnik Glazerjeve listine je Avgust Demšar
V svojem desetem, enajstem in dvanajstem romanu Avgust Demšar opisuje megleni Maribor, Ptujsko Goro, Slovensko Bistrico in namišljeno pohorsko vas Vodnjaki s subtilnim občutkom za prostor. S pisanjem doseže, da po ulicah ne krožijo samo morilci, pač pa tudi pristen duh kraja, ki zaživi pred nami – večkrat tudi z dobro mero družbene kritike, ki za žanr kriminalk ni samoumevna, je pa značilna za literarno ustvarjanje Avgusta Demšarja.
Njegovo pisanje odlikujejo tudi natančna analiza medčloveških odnosov, spretno zasnovano razmerje med kriminalno akcijo in usodami likov ter zlasti mojstrstvo pri enakomernem vključevanju številnih likov, ki imajo svoja življenja in niso samo kopija drug drugega.
Avgust Demšar se je prvič predstavil kot avtor kriminalk leta 2007. Že s prvim romanom je opozoril, da se žanrskemu romanu na Slovenskem obetajo boljši časi. Čeprav je dosledno pisal kriminalke in je to v intervjujih rad ponavljal, je s svojimi romanesknimi teksti žanr kriminalke predrugačil, izboljšal.
To dokazuje tudi pisateljev roman Cerkev, objavljen kot prvi del trilogije leta 2020. Dve leti pozneje je Avgust Demšar objavil drugi del trilogije Tajkun in letos njen sklepni del, roman Estonia.
Pretanjena psihologija likov v njem prispeva k etični razsežnosti romana: stari znanci iz prejšnjih romanov v romanu Estonia nadaljujejo svoje življenjske poti, hkrati pa postajajo zanimivi tudi kot estetski fenomeni. Posebno psihološko prepričljivost je pisatelj razvil tudi ob portretiranju mladega para in slikanju dinamike njunega skupnega življenja. Čeprav beremo kriminalko, beremo tudi sugestivno psihološko študijo mladih ljudi, soočenih z dvomi, strahom in nezaupanjem.
Trilogija Vodnjaki ni le obrtniško na visokem nivoju, pač pa v svoj osnovni ustroj na umetniško in domoznansko prepričljiv način vključuje večdimenzionalnost Maribora.
Avgust Demšar je sicer docent za likovno didaktiko na Oddelku za predšolsko vzgojo Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru.
Prejemnica Glazerjeve listine je Oksana Pečeny
Odlikujejo jo brezhibna tehnika, zrela muzikalnost in virtuoznost. Njen koncertni repertoar je raznolik, solistični nastopi in sodelovanja z orkestri pa so izvedeni na najvišji umetniški ravni.
Med njenimi koncertnimi vrhunci v zadnjem času so:
- nastopi v avstrijskem Lafnitzu (recital s pianistom Pavlom Kachnovim in sopranistko Nino Dominko, recital s kitaristom Hugom Gonzalesom Zurito in nastop v okviru gostujočega orkestra SNG Maribor na odprtem odru, kjer je pod taktirko maestra Simona Krečiča nastopila kot solistka in ob spremljavi orkestra izvedla štiri virtuozne skladbe, in sicer Sarasatejevo Introdukcijo in Tarantello, Cavatino Joachima Raffa, Čardaš Vittorija Montija in Beneški karneval Niccola Paganinija);
- koncert komorne glasbe v okviru cikla Carpe Artem (na katerem je nastopila s še dvema mednarodno uveljavljenima glasbenikoma, violončelistom Jako Stadlerjem in klarinetistom Laszlom Kutijem);
- dva koncerta za mir v mariborski dvorani Union (prvi klavirski koncert P. I. Čajkovskega v b-molu in Beethovnova 9. simfonija);
- koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor v Cankarjevem domu; nastop z mednarodnim vrhunskim triom v Kulturnem domu v Novi Gorici (s klarinetistom Laszlom Kutijem in pianistko Akemi Murakami so izvedli Razigranost za klarinet, violino in klavir J. Goloba, Trio za klarinet, violino in klavir A. Hačaturjana, Oksana Pečeny pa je med drugim izvedla tudi Scherzo za violino in klavir v c-molu J. Brahmsa);
- koncert Simfoničnega cikla v Veliki dvorani SNG Maribor, kjer je Pečeny izvedla Koncert za violino in orkester v D duru (op. 77) Johannesa Brahmsa. To Brahmsovo delo velja po obsegu in po virtuoznosti violinskega parta za enega najzahtevnejših violinskih koncertov nasploh.
Po oceni strokovne komisije je privilegij imeti v mestu tako kvalitetno, tehnično popolno in umetniško prepričljivo glasbenico, kot je koncertna mojstrica orkestra Opere in Baleta SNG Maribor Oksana Pečeny.
Prejemnik Glazerjeve listine je Jurij Drevenšek
Nabor njegovih vlog v slovenskih in mednarodnih avdiovizualnih delih je raznolik, njegova igra pa je prepričljiva in na vrhunski ravni. Na področju avdiovizualnega in sodobnega medijskega ustvarjanja Jurij Drevenšek izkazuje izjemno nadarjenost in tenkočutnost, njegovo delo pa ves čas ohranja visoko raven kakovosti, ki dviguje kvaliteto umetniških del, v katerih nastopa. V zadnjem času je Drevenšek to potrdil z vlogami v filmih Tartinijev ključ (2024), Skok v prihodnost (2024), v nemškem kratkem filmu Skin on Skin (2024), v veliki mednarodni produkciji Mojster in Margareta (2024), v filmih Varuhi formule (2023), Poslednji heroj (2023), Pero (2023), Zbudi me (2022) ter v odlično ocenjeni televizijski seriji v nemškem prostoru Sodnik (2022).
Jurij Drevenšek je eden ključnih ustvarjalcev svoje generacije in kulturni ambasador. Dokazuje, da se odlično znajde v različnih zgodbah in žanrih. V vseh vlogah, tudi v stranskih, kaže igralsko širino, nobene vloge ne odigra klišejsko, v komičnih likih pa se izkazuje z inovativnim humorjem.
Zato ne preseneča, da je s talentom in z znanjem prebil meje domačega okolja. Poleg angažmaja pri slovenskih produkcijah je sodeloval tudi pri projektih na Švedskem, v Nemčiji, Avstriji, Srbiji, Rusiji ter Združenih državah Amerike.
V zadnjih dveh letih se je Drevenšek uspešno znašel v različnih formah in žanrih, delal v mnogoterih okoliščinah in v tujih jezikih ter vsakič z novimi sodelavci, s čimer dokazuje, da je sposoben drznih kreativnih rešitev, spodbudnega sodelovanja in visoke strokovne drže. Leta 2022 je dokazal, da se odlično znajde tudi v voditeljsko-moderatorski vlogi, ko je po petih letih še zadnjič vodil prireditev Bob leta časopisa Večer, za katerega je pisal tudi družbeno angažirane kolumne.
Univerzitetni diplomirani igralec Jurij Drevenšek je prejemnik mnogih domačih in mednarodnih igralskih nagrad, od leta 2018 deluje kot avtonomni in neodvisni delavec na področju kulture.