Glazerjevi nagrajenci
Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme prof. dr. Maja Godina Golija
Glazerjevo nagrado za poglobljeno delo na področju urbane etnologije in za prispevek k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora prejme redna profesorica in znanstvena svetnica Maja Godina Golija.
Dr. Maja Godina Golija je z dolgoletnimi raziskavami Maribora na širokem polju od znanstvenih do aplikativnih vzbudila zanimanje najširšega kroga Mariborčanov za dotlej manj znane, tudi povsem vsakdanje plasti preteklosti urbanega okolja. Njene objave so spodbudile tudi vrsto nadaljnjih raziskav, ki so pripeljale do tega, da Maribor danes velja za etnološko najbolj raziskano slovensko urbano okolje.
Skoraj vsak etnološki pa tudi splošnozgodovinski vpogled v mestno preteklost, ne glede na izvor raziskovalca, se opira na katero od njenih besedil, enako pa velja tudi za večino aplikativnih interpretacij dediščine v mariborskem turizmu, gostinstvu, urejanju mesta in še kje. Njena vpetost v mednarodne etnološke organizacije in projekte ter študijska izpopolnjevanja in gostovanja v tujini so Maribor in njegov vsakdanjik ponesla tudi v tuje znanstvene revije, predavalnice, na konference in v strokovne razprave širom po Evropi.
Tega se v Mariboru nemara premalo zavedamo, čeprav nam je vsekakor lahko v ponos – vsako mesto namreč nima tako mednarodno vpetih raziskovalcev in posledično ne toliko referenc v mednarodnih okoljih, pa tudi ne tako žive samorefleksije, ta pa pogosto izhaja tudi iz temeljnih etnoloških raziskav o mestu.
Maja Godina Golija velja tudi za neposredno in ostro borko za korektne, strokovne in verodostojne interpretacije dediščine. Prav njene intervencije so večkrat preprečile ali komentirale zdrs v površnost, romantiziranje, banalnost ali potvarjanje, ki so včasih tako blizu sodobnemu, k hitremu učinku naravnanemu »dediščinjenju«.
Že desetletja si prizadeva tudi za prepoznavanje in spoštovanje dela etnologov, ki v Mariboru kljub splošni naklonjenosti njenim raziskavam v institucijah nikoli ni naletelo na resnejšo praktično naklonjenost stroki. Maribor tako ni le najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, ampak tudi eno od tistih, ki glede na velikost na ustreznih delovnih mestih proporcionalno zaposlujejo najmanj etnologov. Godina Golija si vso kariero prizadeva to dejstvo spremeniti.
S svojim prvencem na temo urbane etnologije Maribora »Maribor 1919-1941: oris družabnega življenja« (1986) je med prvimi iz generacije etnologov nove paradigme urbano etnologijo postavila enakovredno ob bok prej bolj znani in razširjenji »klasični« etnologiji, zazrti predvsem v ruralne skupnosti, šege, verovanja in podobne fenomene. Natančno in berljivo je orisala socialno podobo urbane skupnosti v obdobju med obema vojnama in s tem na nov način osvetlila mariborsko preteklost, novo etnološko paradigmo pa je, ob tedaj redkih predhodnikih in kolegih, udejanjila tudi v praksi.
Z besedilom je pritegnila veliko zanimanja v širši mariborski javnosti, ki je to in njene naslednje raziskave spremljala z naklonjenostjo in željo po spoznavanju različnih vidikov vsakdanjika svojega mesta. V naslednji knjigi »Iz mariborskih predmestij: o življenju in kulturi mariborskih delavcev v letih od 1919 do 1941« (1992) je posegla v najrazličnejše vidike vsakdanjika vse številčnejšega mariborskega proletariata v obravnavanem času.
V temeljiti monografiji, ki je sledila, »Prehrana v Mariboru v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja« (1996) pa je posegla v ožji segment neke kulturne sestavine, ki jo je z berljivo pisavo in hkrati znanstveno natančnostjo približala etnološki in širši javnosti.
Maja Godina Golija je bila kot vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor tudi pobudnica in koordinatorka simpozija »Maribor in Mariborčani«, ki je potekal marca 2015. Je tudi urednica znanstvene monografije »Maribor in Mariborčani«, v kateri so zbrana besedila etnologov, zgodovinarjev, umetnostnih zgodovinarjev, muzikologov in slavistov, ki prinašajo pisano paleto prispevkov o različnih segmentih mariborske preteklosti. Za zbornik je prispevala besedilo, ki povezuje večno njenih najpogostejših etnoloških tem (»Mariborska tržnica v prvi polovici 20. stoletja od vsakodnevne preskrbe z živili do prostora druženja«).
V širši javnosti so bile zelo odmevne tudi knjige, pri katerih je bila avtorica, soavtorica ali sodelavka: »Okusiti Maribor: vsakdanje in praznične jedi Mariborčanov« (2015), »Novi Maribor: mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja« (2017) ter »Prehranski pojmovnik za mlade« (2006).
V prvi se s soavtorji posveča izbranim mariborskim jedem, v drugi pa življenju someščanov v enem najperspektivnejših obdobij mesta. Prehranski pojmovnik je spisan tako, da njeno raziskovalno področje predstavi na način, ki je blizu mlajšim bralcem.
Bila je tudi pobudnica in nosilka glavnine organizacije še enega znanstvenega simpozija z naslovom: »Maribor – mesto in ljudje«, ki je potekal februarja 2025 in znova povezal raziskovalce Maribora, zlasti njegove preteklosti – etnologe, antropologe, zgodovinarje, umetnostne zgodovinarje, jezikoslovce, muzikologe in druge.
Dr. Maja Godina Golija je s svojim delom postavila vrsto trajnih spomenikov svojemu mestu, še v pravem času na podlagi virov in s pomočjo informatorjev razkrila vrsto podrobnosti, do katerih imamo danes dostop izključno po zaslugi teh prizadevanj. Za svoje raziskovalno delo je leta 2018 prejela najvišjo državno nagrado za življenjsko delo na področju etnologije – Murkovo nagrado. Naslednje leto je Maribor prav zaradi te njene nagrade gostil naslednjo podelitev in s tem skupnost, ki jo Slovensko etnološko društvo kot nosilec nagrade povezuje.
Njen prispevek k poznavanju in razumevanju kulturne dediščine Maribora je tako trajnega pomena in nepogrešljiv vir za vse kasnejše poglobljene raziskave kot tudi za popolnejše razumevanje časa, ki se sicer zdi zelo oddaljen, a v veliki meri vpliva tudi na naše obdobje. Strokovna komisija za področje kulturne dediščine je tudi zaradi tega soglasno podprla predlog o podelitvi Glazerjeve nagrade prof. dr. Maji Godina Golija.
Dr. Maja Godina Golija, danes redna profesorica in znanstvena svetnica, rojena v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno in srednjo šolo, je študirala etnologijo, filozofijo in socialno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in na Westfälische Wilhelms Universität Münster. Leta 1995 je doktorirala iz etnologije na Univerzi v Ljubljani. Kot štipendistka tujih raziskovalnih ustanov se je izpopolnjevala v Pragi, Lodžu, Tartuju, Münstru, Mainzu in Dublinu. Leta 2021 je postala tuja častna članica Madžarskega etnografskega društva.
Sodi v generacijo etnologov, ki je teoretični paradigmatski preskok v slovenski etnologiji k enakovrednosti raziskovanja urbanega z vsemi drugimi okolji udejanjila tudi v praksi, njene študije pa so tako rekoč takoj dosegle široko strokovno in laično javnost.
Je članica uredniških odborov znanstvenih revij Bealoideas, Food&History, Etnolog in Glasnik Etnografskog instituta SASA. Od 2003 do 2010 je bila članica predsedstva International Commission for Research into European Food History/ICREFH, od 2016 je podpredsednica delovne skupine Food Research mednarodnega etnološkega združenja Société internationale d’ethnologie et de folklore (SIEF).
Leta 2016 je postala članica Znanstvenoraziskovalnega sveta ARRS (zdaj ARIS) za humanistiko. Leta 2003 je postala visokošolska učiteljica za področje etnologije na Univerzi v Mariboru in Univerzi v Novi Gorici, od 2018 je redna profesorica za področje etnologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in na Podiplomski šoli ZRC SAZU. Predavala je na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Pomembno je tudi njeno mentorsko delo v različnih izobraževalnih procesih, v katete je vpeta, pogosto je namreč mentorica študentom dodiplomskega, magistrskega in doktorskega študija.
Službena pot Maje Godina Golija se je najprej za kratek čas začela v Univerzitetni knjižnici Maribor, nadaljevala pa v sekciji za materialno kulturo Inštituta za slovensko narodopisje, pozneje kot del Raziskovalne postaje ZRC SAZU v Mariboru, kjer se ukvarja z raziskovanjem materialne kulture, mestnega življenja in prehrane na Slovenskem ter na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer predava etnološke predmete.