V torek, 12. novembra 2024, je na Fakulteti za družbene vede potekal dogodek »Moč narave v mestih«, ki je izpostavil pomen urbanih zelenih površin pri prilagajanju mest na podnebne spremembe. Dogodek je organiziral Inštitut za politike prostora (IPoP), udeležili pa smo se ga tudi predstavniki Mestne občine Maribor (MOM), vključno z Uradom za komunalo, promet in prostor, Projektno pisarno ter Skupno službo varstva okolja. Namen dogodka je bil seznaniti javnost z nujnostjo prilagajanja mest na podnebne spremembe, vlogo zelenih površin pri tem procesu ter predstaviti primere dobrih praks.
Dogodek je pritegnil strokovnjake in širšo javnost, ki jih zanimajo izzivi in rešitve, povezane s podnebnimi spremembami v urbanih okoljih. Osrednja gosta sta bila Lilli Lička, krajinska arhitektka z Univerze BOKU na Dunaju, ter Cecil Konijnendijk, strokovnjak za urbano gozdarstvo in avtor metode 3-30-300, ki prevaja koristi dreves za zdravje in kakovost bivanja v pragmatične smernice za oblikovanje mest.
Predstavljene so bile tudi izkušnje evropskih mest, kot so Gradec, Girona in Veszprém, kjer uspešno implementirajo trajnostne rešitve ozelenjevanja. Pomen ukrepanja je ključen tudi za prihodnost naših mest. Razprava je obravnavala dobre prakse v slovenskem prostoru in s tem povezano problematiko, da bi čim bolj učinkovito ukrepali in povečali odpornost na podnebne spremembe ter izboljšali kakovost življenja prebivalcev.
Urbane zelene površine so pomemben prispevek k zmanjšanju onesnaženosti zraka, hlajenju mest in povečanju biotske raznovrstnosti.
Dogodek »Moč narave v mestih« je bil vsebinsko povezan s cilji projekta Mission CE Climate, ki se osredotoča tudi na povečanje odpornosti mest na podnebne spremembe z uvajanjem sonaravnih rešitev.
