Ne hranite prostoživečih živali!

Novica
12. junija, 2024

Nove tablice ob ribnikih v Mestnem parku, na Slomškovem trgu in ob Dravi opozarjajo na to, da hranjenje prostoživečih živali na javnih površinah ni dovoljeno.

Prostoživeče živali, kot so labodi, golobi, ribe, veverice, ježi in druge, si svojo najljubšo hrano poiščejo same v naravi, tudi v mestu. Z odmetavanjem odpadne hrane v parkih, na trgih, obrežju Drave in drugih javnih površinah prispevamo k povečanju števila tistih živali, ki jih je že tako veliko – predvsem podgan in sivih vran. Tako se dober namen lahko slabo konča. V skrajnem primeru bo potrebno park ali trg zapreti in izvesti deratizacijo.

Zakaj NE-hranjenje?

Prostoživečih živali NE hranimo, ker:

  • živali izgubijo naravni občutek in hrane ne iščejo več same,
  • odpadna hrana ne zadosti potrebam živali po vnosu življenjsko pomembnih hranil,
  • zaradi zbiranja na točkah hranjenja se med živalmi prenašajo bolezni,
  • preveč se razmnožijo,
  • povečata se tekmovalnost in stres,
  • prihaja tudi do povečanega vnosa hranil v vodno okolje, kjer se ustvarjajo za življenje neugodni pogoji.

Kam z odpadno hrano?

Odpadna hrana sodi v biološke odpadke, t. j. v rjav zabojnik ali na kompost. Izjema so ostanki mesa in kosti, ki sodijo v mešane odpadke ali črni zabojnik.

Kaj pa ptice pevke?

Ptice tudi v zimskih mesecih niso povsem odvisne od hrane, ki jo nastavljajo ljudje. Ptice pevke lahko hranimo na domačem vrtu ali balkonu, in sicer s semeni (najprimernejša so sončnična), nesoljenimi oreščki in jabolki.

Potrebujete pomoč?

Sporočilo je bilo poslano

    Ste fizična ali pravna oseba?

    Naprej

    Prošnja za razgovor

    Sporočilo je bilo poslano