V četrtek, 6. februarja 2025, je v prostorih razstavišča Urban v Mariboru potekal regijski dogodek v okviru projekta Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi. Projekt, ki ga financira Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo RS, povezuje že več kot 100 slovenskih občin in zbira podatke o dostopnosti infrastrukture, s čimer si prizadeva zagotoviti dostopnost za vse prebivalce, vključujoč invalide in druge ranljive skupine. Dogodka so se udeležili predstavniki občin in invalidskih organizacij iz podravske regije.
Glavni cilj projekta, ki poteka že deveto leto zapored, je gibalno oviranim, slepim in slabovidnim, gluhim in naglušnim ter starejšim omogočiti samostojno mobilnost in dostopnost v javnem prostoru. Letos se jim bo pridružila nova podatkovna skupina, ki vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju.
S prilagoditvijo infrastrukture občine bistveno prispevajo k boljši integraciji invalidov in starejših v družbo. Občina Maribor je bila ena izmed prvih občin, ki so se priključile k projektu.
»Uredili smo številna brezplačna parkirišča za invalide po celotnem Mariboru. Kupujemo nove avtobuse za lažji dostop. Vzpostavili smo tudi sistem Prostofer, ki omogoča brezplačen prevoz starejših in invalidnih oseb. Trenutno pri nas poteka tudi paralimpijsko svetovno prvenstvo v alpskem smučanju,« je v uvodnem nagovoru izpostavil župan Mestne občine Maribor Aleksander Saša Arsenovič. Občine imajo ključno vlogo pri postavitvi brezplačnega sistema podatkov o dostopnosti infrastrukture za invalide, v katerem so na voljo informacije o fizičnih ovirah na poti, dostopnosti javnega prometa, parkirnih mestih, primernosti javnih objektov ter poti in prehodov za pešce.
Geodetski inštitut Slovenije v okviru projekta gradi moderno in standardizirano bazo podatkov, ki osebam z oviranostmi omogoča načrtovanje potovanja in mobilnosti, podatki pa opozarjajo tudi na ovire, ki jih morajo odpraviti lastniki in upravljavci javnega prostora. »Trenutno je zajetih več kot 50 tisoč različnih urbanih infrastrukturnih elementov, kar kaže na vedno večjo dostopnost slovenskega prostora,« je poudaril vodja projekta na Geodetskem inštitutu Slovenije, mag. Roman Rener.
Jani Demšar, strokovni sodelavec na Geodetskem inštitutu, je predstavil proces nabora terenskih podatkov dostopnosti. Podatki, ki jih na terenu pridobivajo osebe z različnimi oviranostmi, so podlaga za izdelavo spletne in tiskane karte dostopnosti, izdelavo akcijskih načrtov za odpravo ovir ter navigacijo v prostoru. Na voljo so v brezplačnem spletnem pregledovalniku. Zajem podatkov v občinah poteka popolnoma digitalizirano, izvajajo pa ga osebe z različnimi oviranostmi. »Letos smo dodali novost, in sicer v spletnem pregledovalniku so vidni tudi prehodi za pešce, ki so dodatno obarvani z namenom takojšne vidljivosti in lažje uporabnosti,« je še ozavestil. Občinam z že zajetimi podatki odlično služi participativen model, ki zagotavlja aktualne in ažurne podatke. »Pomembno je, da bazo vzdržujemo, saj mora živeti naprej in ne sme postati neuporabna.« Vse, kar je potrebno za posodobitev baze, je aktualna fotografija spremembe infrastrukture v občini z vključeno lokacijo. Strokovnjaki na Geodetskem inštitutu spremembe nato vnesejo v posodobljeno bazo.
Maša Malovrh, vodja sektorja za dostopnost pri Beletrini, je poudarila pomen digitalne dostopnosti v sodobnem svetu: »Slediti morajo štirim principom dostopnosti, kar pomeni, da uporabniki vsebine razumejo, zaznajo in uporabljajo, obenem pa so spletišča dovolj robustna, da so kompatibilna s podporno tehnologijo uporabnikov (npr. bralnik zaslona).« Dotaknila se je tudiaktivnih udeležencev v prometu gluhih in naglušnih ter njihovih problematik. Dogodka se je udeležila Ernestina Savski, predsednica Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, ki je opozorila na primanjkljaj vizualnih oznak zunaj centra Maribora. Poudarila je pomembnost njihove vzpostavitve za varnost gluhih in naglušnih oseb. Največ preprek vidi v železniškem prometu, saj se na postajah počuti zelo izgubljeno. Zvočne napovedi o potniških informacijah so neprilagojena gluhim in naglušnim, saj so izgovorjena. Tudi v železniškem prometu kot rešitev navaja vzpostavitev vizualnih oznak. Predsednik Sveta invalidov Mestne občine Maribor Milan Kotnik je ob tem dodal, da je skupno gluhih in naglušnih oseb v Sloveniji po zadnjih ocenah že več kot 200 tisoč.
Župan Arsenovič je med drugim povedal, da si prizadevajo za občinsko infrastrukturo, ki bo prijazna do vseh občank in občanov. Zatrdil je, da na Mestni občini Maribor skrbijo, da socialna vključenost ne ostane samo na papirju, temveč je tudi izvedena.
Županove dosežke je potrdil Alfred Lasetzky, podpredsednik Društva paraplegikov Podravja: »Na Mestni občini smo pridobili dvigalo, na upravni enoti pa so ustrezno uredili sanitarije. Velik korak k napredku predstavlja tudi dvigalo v Narodnem domu, saj v njem potekajo dogodki, ki se jih udeležijo tudi prebivalci iz drugih koncev Slovenije.« Premikov v pravo smer ne vidi v še vedno previsokih pločnikih. »O naših težavah moramo ozaveščati celotno populacijo« je še dodal. Tudi Slavica Jaušovec, iz Združenja multiple skleroze Slovenije in predstavnica Sveta invalidov, je kot ključno pridobitev izpostavila dvigalo v Narodnem domu.
