Obrazložitev Glazerjevih listin za leto 2024

Poglej podmeni

Glazerjevi nagrajenci

Prejemnik Glazerjeve listine je Uroš Dokl

Uroš Dokl, profesor zgodovine in angleškega jezika, muzejski svetovalec, kustos in vodja pedagoškega programa v Muzeju narodne osvoboditve Maribor je v sklopu svojih večletnih muzealskih prizadevanj beležil, ovrednotil ter interpretiral zgodovine rolkanja v Mariboru. Rezultat njegovega dela je zasnova in uresničitev projekta dediščinjenja sodobne mariborske urbane kulture. Rezultat tega sta izjemno uspešna, odmevna in za celovito podobo mariborskega urbanega prostora ključna muzejska razstava »Sk8tam torej sem« ter dokumentarni film »Maribor Retrosk8tiva« v letih 2022 in 2023.


S kulturološkim vpogledom, ki preži za fenomeni vsakdanjega življenja, (popularne) kulture in umetnosti, je razkril dediščinski potencial družbenokulturnih dinamik civilne iniciative v Mariboru in vztrajen angažma tistih akterjev, ki so pred tremi desetletji pričeli rolkati po mestnih ulicah ter rolkanje pripeljali do točke, da je danes Maribor eno najpomembnejših rolkarskih središč v državi. Avtor je dokumentiral gibanje ter spomine na miselne tokove iz 90-ih let prejšnjega stoletja, ki so za vedno spremenili podobo mesta in vplivali na koncept kvalitetnega preživljanja prostega časa, telesno aktivnost ter druženje številnih otrok ter mladine v Mariboru.


Prejemnik Glazerjeve listine je rolkasti skupnosti kot kustos, odgovoren za prepoznavanje in varovanje novejše urbane kulturne dediščine Maribora, omogočil ozaveščanje poti, ta sega od začetkov v letu 1987 do izgradnje največjega rolkarskega poligona v Sloveniji. Slednji je danes eno najvidnejših, aktivno delujočih medgeneracijskih središč mesta.
Nagrajena razstava in film imata viden pozitiven vpliv na povezovalno tkivo rolkarjev, njihovih družinskih članov ter širše skupnosti, ki je od 90-ih let prejšnjega stoletja zaznamoval osebnostno in skupnostno identiteto mladih v Mariboru. Dolgoročni cilj beleženja še ne dovolj prepoznane nesnovne urbane kulturne dediščine, ki jo je ustvarila subkultura rolkanja pa pomeni pluralizacijo dediščine, ki tako ne bo šla v pozabo.

Prejemnica Glazerjeve listine je Nika Gorič

Nika Gorič velja za eno najvidnejših slovenskih sopranistk sodobnega časa. Po študiju solopetja v avstrijskem Gradcu je študirala na ugledni Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, zaključila jo je z umetniškim doktoratom iz solopetja. Julija 2017 je kot študentka leta prejela najprestižnejše priznanje akademije, nagrado kraljice Elizabete II.


Umetniška pot te izjemne umetnice je raznolika, saj v strnjenih časovnih obdobjih uspešno nastopa tako s koncertnimi programi kot z opernimi vlogami. To zahteva odlično tehnično podkovanost ter sposobnost sočasnega poglobljenega študija vlog in partitur. Goričeva je sposobna sugestivnega vživetja v različne vloge in njihove odtenke, prepoznavne odrske prezence ter vrhunskih vokalnih nastopov. Njeno umetniško odličnost so prepoznali impresariji najpomembnejših slovenskih kulturnih ustanov ter nacionalnih orkestrov, poleg tega je redna gostja eminentnih evropskih odrov. Doma in v tujini se predstavlja z deli svetovne ter slovenske glasbene literature; še posebej pomembno je, da izvaja novitete slovenskih ustvarjalcev.


Gospodična Nika Gorič je v zadnjih letih uspešno nastopala na najprestižnejših slovenskih dvoranah, v opernih gledališčih SNG Maribor in SNG Ljubljana, v Cankarjevem domu, Slovenski filharmoniji idr. V mednarodnem prostoru izpostavljamo nastope na koncertnih odrih, kot so Konzerthaus Berlin, Radio France Musique v Parizu, festival Bellerive v Ženevi, Alte Schmiede Kunstverein na Dunaju in Opera Frankfurt. Vloge Gilde (Rigoletto), Evridike (Orfej v peklu), Adele (Netopir), Christel (Ptičar), Polly (Opera za tri groše), Amore (Orfej in Evridika) so bile ocenjene z najvišjimi ocenami relevantne glasbene kritike. Vrhunci lanske sezone so debi v frankfurtski operi pri krstni izvedbi opere BIuehen Vita Žuraja z orkestrom Ensemble Modern in v režiji Brigitte Fassbaender. Izpostavljamo tudi recital v znamenitem Konzerthausu v Berlinu ter nastop v Beethovnovem Egmontu z orkestrom Camerata Salzburg.

Prejemnik Glazerjeve listine je Gregor Pratneker

Akademski slikar Gregor Pratneker živi in ustvarja v Mariboru. S slikarstvom se je začel intenzivno ukvarjati v devetdesetih, leta 2012 je pri prof. Zmagu Lenardiču in prof. Jožefu Muhoviču končal študij slikarstva na ALUO v Ljubljani.


V zadnjih dveh letih je samostojno in skupinsko razstavljal doma in v tujini, izpostavljamo razstave Barve pomladi (2022) v razstavišču Vetrinjski dvor v Mariboru; Umetnost v prostoru 2022 v Galerija ZDSLU v Ljubljani; nato Le Salon des Artistes Francais (2022 in 2023) v Grand Palais v Parizu; Modra črta: Od renesanse do novih medijev v Kibli Portal v Mariboru (2022); Art Circle jesen 2023 v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini.


Pratneker sicer še zmeraj celotno likovno površino na gosto polni z vegetabilnimi podrobnostmi, z raznovrstnimi drevesnimi oblikami, podrastjem, s samotnimi gozdnimi potmi, vendar je v zadnjih letih v svoji poetiki opravil pomemben premik. Značilnost tenkočutnega prikazovanja melanholičnega razpoloženja narave je namreč dinamiziral s figuro samotnega sprehajalca. Ta destabilizira kontemplativni mir, kar smiselno vpliva na harmonijo slikarske konstrukcije, ključno pri tem je, da na ta način umetnikov likovni izraz dobi novo idejnost ‒ evokacijo razmerja človek : narava.


V primerjavi s starejšimi deli je zdaj zaznati intenzivnejše preizkušanje različnih likovnih izrazov. Umetnostna zgodovina ga sicer uvršča med lirične krajinarje, a na njegovih platnih prepoznava dinamično prepletanje elementov impresionističnih in ekspresionističnih reminiscenc ter fauvizma. Z obilico žarkih čistih barvnih nanosov, rastrskih posegov, ploskovitih nanosov, čistih komplementarnih in suplementarnih barv, z igro svetlobe in sence ter s specifično figuraliko postavlja pred gledalca enigmo in mistiko »ubiquitousa«, sveta in duha. Ob tem njegova dela jasno izražajo, da je veliki poznavalec likovne govorice in njenih psiholoških učinkov ter subtilni premišljevalec človekovega čutenja in empatije. Pratnekerjev likovni opus zadnjih dveh let kaže neizmerno spoštovanje, čudenje, tudi navdušenje nad naravo in življem nasploh; takšen je poglobljeno estetsko doživetje.

Potrebujete pomoč?

Sporočilo je bilo poslano

    Ste fizična ali pravna oseba?

    Naprej

    Prošnja za razgovor

    Sporočilo je bilo poslano