V Razstavišču Urban Maribor je 5. oktobra 2026 potekala okrogla miza z naslovom »Ali zmoremo skupaj? Bivanjska problematika in sobivanje generacij«, ki jo je organiziral Svet za starejše Mestne občine Maribor. Razprava je bila namenjena enemu pomembnejših izzivov dolgožive družbe – kako ustvarjati bivalna okolja, v katerih bodo lahko kakovostno in varno živeli ljudje različnih generacij.
Navzoče sta pozdravila predsednik Sveta za starejše MOM zasl. prof. dr. Zmago Turk in podpredsednica Sveta izr. prof. dr. Lučka Lorber. Kot je bilo poudarjeno, vprašanje bivanja starejših v Mariboru postaja vse pomembnejše. V mestu živi že skoraj 26.000 prebivalcev, starejših od 65 let, številni pa se soočajo z osamljenostjo, stanovanjskimi ovirami, zlasti v stavbah brez dvigal, ter potrebo po večji varnosti in podpori pri bivanju doma.
Razpravo je povezoval Jure Legvart, član Mestnega sveta MOM in Sveta za starejše MOM ter predsednik MČ Center. V ospredju so bile različne možnosti za razvoj bolj vključujočih in starosti prijaznih bivalnih okolij.
Zasl. prof. dr. Danijel Rebolj s Centra za zaslužne profesorje in visokošolske učitelje Univerze v Mariboru je predstavil koncept medgeneracijskega sobivanja, ki temelji na skupnosti, skupnih prostorih, medsosedski pomoči, solidarnosti in trajnostnem načinu bivanja. Izpostavil je primere iz tujine ter poudaril, da lahko takšne bivalne skupnosti prispevajo h kakovostnejšemu življenju različnih generacij.
Doc. dr. Vanja Skalicky Klemenčič in prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru sta govorili o vključujočih bivalnih okoljih za starejše ter pomenu arhitekture pri ustvarjanju kakovostnih življenjskih prostorov. Pri tem sta izpostavili pomen dostopnosti, zelenih površin, bližine storitev in skupnostnih prostorov ter opozorili, da pri načrtovanju stanovanjskih okolij ne smemo razmišljati le o stavbah, temveč predvsem o skupnostih, ki v njih živijo.
Ana Ramovš, dr. med., z Inštituta dr. Antona Trstenjaka je predstavila vidik starosti prijaznega bivanja in pomen medgeneracijskega sožitja. Poudarila je, da se lahko izzivov staranja uspešno lotimo le skupaj in pravočasno razmišljamo o tem, kje in kako želimo živeti v poznejših življenjskih obdobjih. Kot eno od možnosti je izpostavila tudi različne oblike sobivanja, ki pa zahtevajo pripravljenost posameznikov na sodelovanje in prilagajanje.
O zelo konkretnem problemu je spregovoril tudi Tomaž Kšela iz Sveta za starejše MOM, ki je opozoril na položaj ljudi, ki so zaradi življenja v večstanovanjskih stavbah brez dvigala »ujetniki v lastnih stanovanjih«. Dostop do dvigala je namreč za številne starejše pomemben pogoj za samostojno in kakovostno življenje. Izpostavljena je bila potreba po sistemskih rešitvah in ustreznih finančnih mehanizmih za izboljšanje dostopnosti stanovanj.
Skupno sporočilo okrogle mize je bilo jasno: prihodnost bivanja ne sme temeljiti zgolj na gradnji stanovanj, temveč na ustvarjanju skupnosti, v katerih bodo ljudje lahko varno, dostojanstveno in povezano živeli v vseh življenjskih obdobjih. Pri tem imajo pomembno vlogo tako posamezniki kot lokalna skupnost, stroka in država.
