Obrazložitev Glazerjevih listin za leto 2020

Poglej podmeni

Glazerjevi nagrajenci

Glazerjevo listino za razstavo Pokrajine – fotografije, sanje in spomini prejme fotograf Miran Mišo Hochstätter

Znani mariborski fotograf Miran Mišo Hochstätter se je septembra 2018, po petih letih premora, znova predstavil s serijo povsem novih digitalnih fotografij z naslovom Pokrajine – fotografije, sanje in spomini, na razstavišču artKIT v Rotovški hiši; v prav tisti mestni hiši, kjer je prvič razstavljal leta 1972. To je bila njegova že 49. samostojna razstava. Miran Mišo Hochstätter je vsestranski umetnik, občutljiv na glasbo in literaturo; predvsem pa zna vse to odlično združiti v vizualnem mediju, fotografiji. Znano je, da je umetnik izrazito natančen in dosleden minimalistični perfekcionist, ki zna povezati posamezne trenutke, tako pretekle kot prihodnje, v absolutno, resnično in popolno sedanjost, v en sam popolni trenutek, ki ga začutimo skozi postavitev v prostoru. Njegove Pokrajine niso zemeljske, temveč s prefinjeno vizualizacijo razkrivajo človeško telo kot simbolično krajino. Nastale podobe na Hochstätterjevih fotografijah zaradi vpliva svetlobe in senc subtilno združujejo človeka in krajino v enovito – arkadijsko – celoto. Et in Arcadia ego, Vergilov epitaf, ki kot klasični memento mori zaznamuje Hochstätterjeve fotografije, deluje najprej kot opozorilo o minljivosti življenja, hkrati pa življenje idealizira v blažen pastoralni raj in simbol popolne – dosegljive – sreče.

Glazerjevo listino za scenarij in režijo filma Oroslan prejme filmski režiser Matjaž Ivanišin

Matjaž Ivanišin je filmski popotnik. Ni naključje, da je bil eden od njegovih prvih filmskih sopotnikov kolega, profesor in someščan Karpo Godina. V filmu Karpopotnik se je mladi filmski kolega res odpravil po poteh, ki jih je nekoč prepotoval njegov mentor, vendar je pod sodobno povrhnjico vojvodinskih vasi Matjaž odkril čudovito arhetipsko pokrajino, prav tako, če ne isto, ki je desetletja prej navdušila Karpa. Od takrat Matjaž vztrajno pohaja po tej pokrajini kot skromen, malodane osamljen romar, in se vrača s čudovitimi filmi, kot sta Playingmen in Oroslan. Ob svojem rojstvu je bil film cepljen na spektakel in zabavo, kasneje je doživel silovit razvoj v vse smeri, vpisal pa se je med redke filmske avtorje, ki verjamejo in dokazujejo, da lahko film vidi in sliši tudi subtilne svetove, ki se zdijo dostopni samo poeziji in glasbi. Oroslan nas spomni, da je film dedič prastarega pripovedovanja, da je ob toplini in resničnosti dobre zgodbe mogoče vse: ustaviti čas, obuditi mrtve in mimogrede »presenetiti z nečim znanim«, kot je spretnost pripovedovanja na kratko povzel Matjažu dobro znani pisatelj. Oroslan je svetel in igriv film, govori sicer o smrti, vendar takšni, ki jo lahko tudi preživimo. Oroslan namreč ve, da je lahko tudi dobra zgodba morda kvantno majhen – vendar vznemirljiv korak proti neskončni skrivnosti našega bivanja.

Glazerjevo listino za posebej uspešno večletno organizacijsko delo pri spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja prejme literarni urednik in založnik Orlando Uršič

Prispevek Orlanda Uršiča k mariborskemu in slovenskemu založništvu je takšen, da ga ne gre spregledati. Prav na njegovo pobudo je bila leta 2001 ustanovljena založba Litera, ki po številu izdanih naslovov izvirnega slovenskega leposlovja letno sodi med pet največjih založb v Sloveniji, hkrati pa je tudi vodilna založba v vsej vzhodnoslovenski regiji. Orlando Uršič je vse od ustanovitve njen spiritus agens. Takoj po ustanovitvi je Litera s svojim knjižnim programom zapolnila globoko vrzel, ki je nastala po propadu Založbe Obzorja, kasneje pa se je vzpostavila
kot založba z izrazito vseslovenskim odmevom, ki predstavlja pomemben založniški dejavnik pri ohranjanju kontinuitete in kakovosti na področju izvirnih in prevodnih leposlovnih del, pa tudi humanistike. Predvsem po zaslugi svojega neutrudnega in lucidnega direktorja in urednika svoj knjižni program tudi učinkovito in usmerjeno predstavlja v javnosti. Literine izdaje so odlično sprejete tako med bralci kot tudi v strokovni javnosti, njene knjige pa so redno nagrajevane z najpomembnejšimi slovenskimi literarnimi nagradami. Pravzaprav je danes Litera edina izključno v leposlovje usmerjena založba v širši regiji. Dobro premišljena in hkrati dovolj drzna Uršičeva uredniška politika se izkazuje v svežih avtorskih poetikah, ki prinašajo nove teme in izpisujejo ter na svojstven način ubesedujejo značilnosti in probleme slovenske družbe. Z Orlandom Uršičem in zaradi Orlanda Uršiča, ki je ne le prvovrsten poznavalec založništva in literature, ampak tudi sam odličen pisatelj in esejist, je Litera tukaj in zdaj pomembna založba.

Potrebujete pomoč?

Sporočilo je bilo poslano

    Ste fizična ali pravna oseba?

    Naprej

    Prošnja za razgovor

    Sporočilo je bilo poslano