Obrazložitev Glazerjeve nagrade za življenjsko delo v letu 2023

Poglej podmeni

Glazerjevi nagrajenci

Glazerjevo nagrado za življenjsko delo prejme Primož Premzl

Primož Premzl je ena najvidnejših osebnosti v polju mariborske in slovenske kulture že dolgo časa. Njegova izjemna dejavnost sega na različna področja, osrednja os pa je založništvo. Tu je njegovo delo za mariborski in slovenski kulturni ter duhovni prostor neprecenljivo zato, ker je Premzl zmeraj znal oceniti, katere založniške odločitve imajo kulturnozgodovinski značaj in kaj je v tem smislu odločilno za krepitev suverenega življenja v narodni ter mednarodni skupnosti. Tudi zato, ker je subtilno prepoznal tipike, vezane na mariborski kontekst ter jih je odlično predstavil v danes zelo zahtevnem kulturnem prostoru. Hkrati je potrebno ceniti njegovo sposobnost, predanost, gotovo tudi svojevrsten entuziazem, ti so odločilno pripomogli, da je ustvaril izjemno velik opus. Seveda ne gre zgolj za izdajateljstvo, marveč še za zbiranje, denimo fotografij ali zemljevidov, vedut, plakatov, za razstavljanje, organiziranje ter raziskovanje kulturne dediščine.

Tri desetletja založbe Umetniški kabinet Primož Premzl sestavlja bogat nabor knjig s področij domoznanstva, etnologije, kulturne in umetnostne zgodovine Maribora ter Štajerske. Knjige imajo praviloma prepoznavno grafično podobo, vsebino zaupano številnim uglednim strokovnjakom, vselej so opremljene z ekskluzivno slikovno prilogo ‒ z deli izjemno bogate Premzlove domoznanske in umetniške zbirke. Za sam vidik prezentacije kulturne dediščine je ključnega pomena nagrajenčeva uravnotežena senzibilnost za strokovno brezhibnost in hkrati za narativnost. Med najvidnejšimi založniškimi projekti so: umetnostna zgodovina ‒ Sergej Vrišer, Jožef Holzinger (1997); mesto Maribor ‒ Jože Curk, Primož Premzl, Mariborske vedut (2004), Maja Godina Golija, Primož Premzl, Novi Maribor Mesto v dvajsetih in tridesetih letih 20. stoletja (2017); slovenska vedutna grafika Ivan Stopar, Primož Premzl, Georg Matthaeus Vischer Topographia Ducatus Stiriae (2006) in Ivan Stopar, Podoba Slovenije v obdobju narodnega prebujenja Upodobitve slovenskih krajev iz sredine 19. stoletja (2016).

Potrebujete pomoč?

Sporočilo je bilo poslano

    Ste fizična ali pravna oseba?

    Naprej

    Prošnja za razgovor

    Sporočilo je bilo poslano