Glazerjevi nagrajenci
Glazerjevo listino za prevajalske dosežke zadnjih dveh let prejme prevajalka Daniela Kocmut
Prevajalka in pisateljica Daniela Kocmut je študirala prevajalstvo v Gradcu in Dublinu. Nagrajenka že več kot deset let prevaja izvirno slovensko književnost predvsem v nemščino. Med prevodi niso le slovenski klasiki (Veno Taufer, Milan Dekleva, Maruša Krese), marveč tudi sodobni avtorji, med njimi ima posebno mesto literatura eminentnih mariborskih piscev, denimo Erike Vouk, Berte Bojetu, Boruta Gombača, Petre Kolmančič in Simone Kopinšek. Njihova dela z njenimi
suverenimi in verodostojnimi prevodi močno zaznamujejo srednjeevropski kulturni prostor ter na odličen način v nemško govorno področje prinašajo poetike slovenskih avtorjev.
Posebej velja pohvaliti pestro in dolgoletno sodelovanje s pisateljem in dramatikom Dragom Jančarjem; kot najvidnejša prevajalka njegovega opusa je pomembno prispevala k pisateljevi izjemni sprejetosti na tujem. Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin Danieli Kocmut podeljuje listino še posebej za njen jezikovno in slogovno vrhunski prevod Jančarjevega semantično razvejenega romana To noč sem jo videl leta 2019. Gre za vrhunsko prevodno delo, le-to subtilno variira izrazne možnosti obeh jezikov in se pravzaprav zmeraj odloča za takšne jezikovne prenose, ki v popolnosti ohranjajo tematske ter idejne poudarke in kar je enako pomembno notranji ritem in slog Jančarjevega dela. Odbor ocenjuje, da je ta prevod izkazal nadvse zanesljivo prevajalsko spretnost in izmojstreno jezikovno držo. Mnogoglasno poanto Jančarjevega pisanja je Kocmutovi uspelo pronicljivo povzeti in prevajalsko poustvariti (celo) do te mere, da je povsem upravičeno stališče Odbora, da je njen prevod pomemben razlog prestižni avstrijski nagradi za evropsko književnost, ki jo je ta slovenski pisatelj leta 2020 prejel na Dunaju.
Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme kiparka Metka Kavčič
Kiparka Metka Kavčič je na Akademiji za likovno umetnost študirala pri profesorju Slavku Tihcu, strokovno se je izpopolnjevala v klasičnem modeliranju na École Nationale Supérieure des Beaux-Arts v Parizu.
Odbor za podelitev Glazerjeve nagrade in Glazerjevih listin podeljuje listino za razstavljena dela v letih 2019 in 2020 (Simulakrum tradicije v Galeriji Velenje, Odmik v Kibeli, v Mariboru in predvsem Pohabljene sanje v mariborski Minoritski cerkvi). Kiparkina poetika nastaja na podlagi izjemno raznovrstnega in smiselno uporabljenega materiala, tako klasičnega, kamor sodijo, denimo, kovina, glina, kamen, veje, pohištvo, blago, do povsem novih možnosti, ki jih dajejo učinki, svetlobe, sence ali teme. Snov je v odnosu do druge snovi obravnavana z natančnim spraševanjem, kaj nastali dialog zmore, kako ga določamo kolektivno. Nikakor materiala ne obravnava samo v smislu objekta, marveč se mu prepusti in mu podeli živost. Tako nastajajo kontrastne dialoške kombinacije, te evocirajo družbene kanone telesa, spola, erotike, tradicije, preteklosti in sedanjosti. S tem preizprašuje posameznikove in kolektivne meje ter omejitve, te segajo iz preteklosti v sedanjost in temeljito določajo kulturo naše dobe. Skupno izhodišče figuralnega in reinterpretativnega dela je subtilna recepcija ter občutljiva ter z empatijo in s kritiko podložena refleksija.
V zadnjih dveh letih je njen pristop h kiparskemu ustvarjanju inovativen, njeni umetniški nastopi kažejo projektno naravo spontano in hkrati subtilno nadzirano usklajenost motivnega ter idejnega vidika, oblikovalskih rešitev in dialoga s sodobnimi vizualnimi možnostmi na eni strani ter razstavnega prostora na drugi. Metka Kavčič s tem ustvarja celovite in dinamične ambiente, t. i. site specific art.
Glazerjevo listino za umetniške dosežke zadnjih dveh let prejme tenorist Martin Sušnik
Operni pevec in solist Martin Sušnik je študij zaključil na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri profesorici Piji Brodnik. Za svoje dosežke je že v času študija prejel študentsko Prešernovo nagrado in svečano listino za izredne študijske dosežke Univerze v Ljubljani.
Kasneje je gostoval na evropskih koncertnih odrih, med drugimi v Kraljevi operi v Versaillesu, Operi Comique v Parizu, Operi HNK Zagreb. Leta 2018 je sodeloval na prestižnem festivalu Verdi v Bussetu. Kot član opernega ansambla SNG Maribor je uspešno upodobil veliko vlog. V zadnjih dveh sezonah je nastopil v zahtevni naslovni vlogi Gounodeve opere Faust, v vlogi Gabriela von Eisensteina iz operete Netopir Johanna Straussa ml., pel je Gabrielea Adorna iz Verdijeve opere Simon Boccanegra in Belmonteja iz opere Ugrabitev iz seraja W. A. Mozarta. Njegova zadnja odrska kreacija je pevska realizacija Mathiasa iz opere Marpurgi Nine Šenk.
Za vse svoje izvedbe je prejel visoke ocene glasbenih kritikov. Slogovno bogat in zahteven repertoar Martina Sušnika, predvsem pa vseskozi vrhunski nivo opernega in koncertnega poustvarjanja, s katerim navdušuje tako slovensko kot mednarodno občinstvo, opozarja na izjemno kakovost tega pevca. Sušnik je sposoben prepričljivega vživetja v različne operne vloge in njihove odtenke, jasne odrske prezence, vrhunskih vokalnih sposobnosti ter odlične igre. Takšen sodi v najožji vrh slovenskih tenoristov. Povedano je nazadnje dokazal v operi Marpurgi, kjer je poetiko svoje vlogo gradil na ekspresivnosti, dramatičnosti in široki narativnosti. Nenazadnje! Martin Sušnik s svojim nespornim glasbeno-gledališkim talentom temeljito dviguje raven mednarodne prepoznavnosti mariborskega opernega ansambla in slovenske glasbene poustvarjalnosti nasploh.