Zaklonišča v MO Maribor

Zaklanjanje

Zakljanjanje je zaščitni ukrep s katerim zaščitimo prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi in je opredeljen v Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Namen zaklanjanja je zmanjšati izpostavljenost prebivalstva nevarnim učinkom ob nesrečah.

Zaklanjanje v zakloniščih in zaklonilnikih se načrtuje predvsem za primer vojne, ob naravnih in drugih nesrečah pa se zaščitni ukrep zaklanjanje praviloma načrtuje v prostorih, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami in imajo čim manj odprtin.

Zaklanjanje se izvaja v primeru vojne in v primeru naravne ali druge nesreče

Zaklanjanje v primeru vojne

Za zaklanjanje v primeru vojne se praviloma gradijo zaklonišča in zaklonilniki, ki se glede na odpornost delijo na zaklonišča osnovne in dopolnilne zaščite. Zaklonišča osnovne zaščite se gradijo v mestih in drugih ogroženih naseljih v novih objektih, namenjenih javni zdravstveni službi, varstvu in izobraževanju otrok, varstvu kulturne dediščine, javnim telekomunikacijam, nacionalni televiziji in radiu, upravljanju železniškega, pomorskega in zračnega prometa ter v pomembnih energetskih in industrijskih objektih, kjer se bodo v vojni opravljale dejavnosti posebnega pomena za obrambo in zaščito. V drugih novih objektih v naseljih pa je obvezna ojačitev prve plošče tako, da zdrži rušenje nanjo. Praviloma se zaklonišča gradijo kot dvonamenski objekti, tako da ni ogrožena njihova zaščitna funkcija. Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah, omogočen mora biti dostop in uporaba tistim osebam, katerim je zaklonišče namenjeno.

Zaklanjanje v primeru naravnih in drugih nesreč

Zaklanjanje ob naravnih in drugih nesrečah načrtujemo takrat, ko obstaja velika verjetnost, da so se ali se lahko zaradi nesreče ali verižnih posledic nesreče v zrak sprostijo nevarne snovi, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi. V takem primeru se lahko odredi zaklanjanje v zakloniščih ali pod ukrepom zaklanjanje razumemo navodilo prebivalcem, da se zadržujejo oziroma ostanejo v zaprtih prostorih, dokler nevarnost ne mine. Pri odločitvi je potrebno upoštevati specifiko nesreče. Načrtovanje zaščitnega ukrepa pa mora temeljiti na tveganjih za različne nesreče in morebitnih scenarijih posledic za prebivalce, ki živijo na izpostavljenem območju, na njem delajo ali ga zgolj obiskujejo. Prostor za zaklanjanje v stanovanju, hiši oziroma drugih objektih, kjer delamo ali izvajamo prostočasne in druge aktivnosti se določi v prostorih, ki vzdržijo težo ruševin (če obstaja nevarnost rušenja kot posledica nesreče). Primerni so prostori, ki so v sredini objektov ali v kleti, ki imajo kar najmanj oken in drugih odprtin in imajo varen izhod na prosto.

Vrste zaklonišč in njihove značilnosti

Za zaščito prebivalcev pred vojnimi in drugimi nevarnostmi se gradijo zaklonišča in zaklonilniki. Stopnja zaščite zaklonišč in zaklonilnikov se zagotavlja z upoštevanjem zaščitnih lastnosti, velikosti in časom možnega neprestanega bivanja v zaklonišču.

Zaščitne lastnosti zaklonišč in zaklonilnikov se določajo z njihovo odpornostjo proti mehanskim, radiacijskim, toplotnim ter kemičnim in biološkim učinkom. Zaščitne lastnosti zaklonišč se izražajo z velikostjo nadtlaka.

Zaklonišče

Zaklonišče je del objekta ali objekt, ki je zgrajen in opremljen s filtroventilacijskimi  napravami in bivalno opremo, ki omogoča praviloma nekajdnevno bivanje in  zaščito pred delovanjem bojnih sredstev ter radiološko, kemijsko in biološko zaščito.

Zaklonilnik

Zaklonilnik je praviloma preurejen prostor ali začasni objekt, zgrajen kot pokrit rov, ki omogoča zaščito pred neposrednim delovanjem bojnih sredstev.

Zaklonišča in zaklonilniki se glede na obseg zaščite delijo na:

• Zaklonišče osnovne zaščite

Zaklonišča osnovne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred vsemi naštetimi učinki (obseg zaščite od 50 kPa do 100 kPa nadtlaka in funkcionalno zgrajeni prostori za sedemdnevno nepretrgano bivanje do 300 ljudi).

• Zaklonišča dopolnilne zaščite

Zaklonišča dopolnilne zaščite, ki zagotavljajo zaščito pred ruševinami (obseg zaščite do 50 kPa, funkcionalno opremljeni prostori za 24-urno nepretrgano bivanje največ 50 ljudi).

• Zaklonilnike

Zaklonilniki morajo vzdržati težo ruševin objekta in so primerni za 12-urno bivanje največ 50 ljudi. Zaklonilniki so lahko kletni ali rovni in so namenjeni zaščiti pred mehanskimi in toplotnimi učinki. Kletni zaklonilniki so preurejeni kletni ali drugi primerni prostori v objektih. Zgrajeni morajo biti iz trdnega in obstojnega materiala. V objektih, kjer se primerni prostori preuredijo v zaklonilnike, je treba zapreti oz. zatesniti nepotrebne odprtine ter utrditi strope in stene.

Rovni zaklonilniki so na odprtem prostoru zunaj objektov, kjer niso izpostavljeni ruševinam. So praviloma pokriti oziroma zaprti, lahko pa so tudi odprti. Za izdelavo konstrukcije se uporabljajo leseni elementi, jekleni nosilni in spojni elementi ter montažni armiranobetonski elementi.

Zaščita in reševanje

Seznam vseh zaklonišč v MO Maribor

Zaklonišče Hlebova ulica

Hlebova ulica

Ob OŠ Maks Durhava – Zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Smetanova ulica

Smetanova ulica 67

Smetanova ulica, nasproti Dijaškega doma, zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Vrbanska cesta

Vrbanska cesta 10

MČ Koroška vrata, zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Ob parku

Trubarjeva ulica

Ob parku, zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Cesta XIV. divizije

Cesta XIV. divizije 30

Zaklonišče pod Zdravstvenim domom, zaklonišče osnovne zaščite za 100 oseb

Zaklonišče Prvomajska ulica

Prvomajska ulica 30

Zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Peršenova ulica

Prešernova ulica 19

Zaklonišče pod OŠ Bratov Polančičev, zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb

Zaklonišče Lešnikova ulica

Lešnikova ulica

Zaklonišče pod Piramido, zaklonišče dopolnilne zaščite 400 oseb

Zaklonišče Avtobusna postaja

Mlinska ulica 1

Dvonamensko zaklonišče za 300 oseb

Zaklonišče Cesta Proletarskih brigad

Cesta proletarskih brigad 75

Zaklonišče med policijsko postajo in ZD, zaklonišče osnovne zaščite za 100 oseb

Zaklonišče Ulica Staneta Severja

Ulica Staneta Severja 22

Zaklonišče osnovne zaščite za 200 oseb