Mestna četrt Magdalena

Mestna četrt Magdalena

Opis mestne četrti

Meje mestne četrti tečejo na vzhodu ob železniški progi, od Linhartove ulice do Drave, na zahodu po Murkovi ulici in delu Valvasorjeve ulice, po Raičevi ulici in delu Ruške ceste, na severu do reke Drave s s Taborsko ulico in Pobreško cesto, vse do nakupovalnega središča Europark. Na jugu je meja mestne četrti v Ulici pariške komune in delu Koresove ulice do Murkove.

MČ Magdalena sodi med (tako po skupni površini kot številu prebivalcev) srednje velike mestne četrti v mariborski občini. Nastala je iz štirih krajevnih skupnosti: KS Maks Durjava, KS Juge Polak, KS Miloš Zidanšek in KS Moša Pijade.

Mestna četrt Magdalena se je poimenovala po cerkvi, ki je v njej zagotovo najstarejši spomenik. Prvič je bila župnija Sv. Magdalene omenjena 10. junija 1289 v listini, ki je bila izdana v Mariboru in pečatena s pečatom mesta, listino pa hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zato je 10. junij praznik Mestne četrti Magdalena.

Blizu sedem tisoč prebivalcev živi večinoma v velikih blokih in stolpnicah ob prometnejših ulicah in prometnih žilah, ki sekajo četrt in pomenijo pomembna prometna vozlišča v mestu.

Na območju MČ Magdalena delujejo OŠ Maksa Durjave, OŠ Franceta Prešerna, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, II. gimnazija Maribor, Medicinska fakulteta Maribor, Fakulteta za zdravstvene vede,  vrtec Jožice Flander Maribor – enota Vančka Šarha, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Mariborska knjižnica, nakupovalno središče Europark Maribor, MKC Maribor, mnoga kulturna in športna društva in organizacije.

Železniški trikotnik in Železničarska kolonija še posebej označujeta in zaznamujeta mestno četrt.  Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi le-te pričeli razmišljati o nastanitvi svojih delavcev. Tako so v bližini delavnic leta 1863 začeli gradnjo prvih 12 hiš, ki jih je obdajal vrt, leta 1868 pa so dogradili še preostalih 28 hiš. Vse stavbe so bile last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje, niso pa dovoljevali nobenih sprememb tako v stanovanjih kot na vrtovih okoli hiš. V koloniji so lahko stanovali le železniški delavci. Pripadnost stanovalcev kolonije se je začela izgubljati po letu 1952, ko pogoj za bivanje v koloniji ni bilo več delo v železniških delavnicah.

Železničarska kolonija je mariborska posebnost in edinstven kulturno-zgodovinski in etnološki spomenik. Za urbanistični spomenik 1. kategorije je bila razglašena leta 1987.

Odgovorna oseba za posredovanje informacij javnega značaja je predsednica sveta MČ.

Mestna četrt Magdalena

Svet mestne četrti

Svet mestne četrti izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti za štiri leta. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno kot redne volitve v mestni svet.

Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Svet mestne četrti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z večino glasov navzočih članov. Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti je neprofesionalna.

Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo:

Mestna četrt Magdalena

Delovna telesa sveta MČ

Mestna četrt Magdalena

Galerija