Mestna četrt Magdalena

Mestna četrt Magdalena

Opis mestne četrti

Meje mestne četrti tečejo na vzhodu ob železniški progi, od Linhartove ulice do reke Drave, na zahodu Murkova ulica, del Valvasorjeve ulice, prečkanje železniških tirov, Raičeva ulica in del Ruške ceste, na severu reka Drava, od Raičeve ulice, ki se stika z Ruško cesto, Taborska ulica in Pobreška cesta, vse do nakupovalnega središča Europark, na jugu Ulica Pariške komune in del Koresove ulice do Murkove ulice. MČ Magdalena spada med (tako po skupni površini kot po številu prebivalcev) srednje mestne četrti v mestu Maribor. S svojim delovanjem je pričela aprila 1997 in je nastala iz štirih krajevnih skupnosti: KS Maks Durjava, KS Juge Polak, KS Miloš Zidanšek in KS Moša Pijade.

Mestna četrt Magdalena se je poimenovala po cerkvi, ki je v njej zagotovo najstarejši spomenik. Prvič je bila župnija Sv. Magdalene omenjena 10. junija 1289 v listini, ki je bila izdana v Mariboru in pečatena s pečatom mesta, listino pa hranijo v Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu. Zato 10. junij označujemo kot praznik Mestne četrti Magdalena.

Blizu sedem tisoč prebivalcev živi večinoma v velikih blokih in stolpnicah ob prometnejših ulicah in prometnih žilah, ki sekajo četrt in pomenijo pomembna prometna vozlišča v mestu.

OŠ Maksa Durjave, OŠ Franceta Prešerna, Srednja zdravstvena in kozmetična šola Maribor, II. gimnazija Maribor, Medicinska fakulteta Maribor, Fakulteta za zdravstvene vede,  vrtec Jožice Flander Maribor – enota Vančka Šarha, Dijaški dom Lizike Jančar Maribor, Univerzitetni klinični center Maribor, Mariborska knjižnica, nakupovalni center Europark Maribor, MKC Maribor, mnoga kulturna in športna društva in organizacije.

Železniški trikotnik in Železničarska kolonija je tisto, kar področje še posebej označuje in zaznamuje.  Ko so leta 1863 odprli v Mariboru delavnice Južne železnice, so v upravi le-te pričeli razmišljati o nastanitvi svojih delavcev. Tako so blizu delavnic, leta 1863, pričeli z gradnjo prvih 12 hiš, ki jih je obdajal vrt in leta 1868 so dogradili še preostalih 28 hiš. Vse stavbe so bile last delavnic, ki so skrbele za njihovo vzdrževanje, niso pa dovoljevali nobenih sprememb ne v stanovanjih ne na vrtovih okrog hiš. V koloniji so lahko stanovali le njihovi delavci. Zavestna pripadnost stanovalcev kolonije se je pričela izgubljati po letu 1952, ko pogoj za bivanje v koloniji ni bilo več delo v železniških delavnicah.

Železničarska kolonija je mariborska posebnost in edinstven kulturnozgodovinski in etnološki spomenik. Za urbanistični spomenik I. kategorije je bila razglašena leta 1987.

Odgovorna oseba za posredovanje informacij javnega značaja je: Jožef Grah, predsednik Sveta MČ.

Mestna četrt Magdalena

Svet mestne četrti

Svet mestne četrti izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti oziroma krajevne skupnosti za štiri leta. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno kot redne volitve v mestni svet.

Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Svet mestne četrti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z večino glasov navzočih članov. Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti je neprofesionalna.

Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2018 – 2022 sestavljajo:

Mestna četrt Magdalena

Delovna telesa sveta MČ

Mestna četrt Magdalena

Galerija