Projekt Ready4Heat financira EU v okviru programa Interreg CENTRAL EUROPE. Konzorcij Ready4Heat združuje devet partnerjev, vključno s petimi tehničnimi partnerji, ki se ukvarjajo z okoljskimi, socialnimi, upravljavskimi in zdravstvenimi vprašanji, ter 4 ključnimi demonstracijskimi mesti (piloti). Projekt traja 36 mesecev od marca 2023 do februarja 2026. Cilj projekta Ready4Heat je pripraviti Akcijske načrte Heat and Health (HHAPs). Akcijski načrt bo izvajal različne pilotne ukrepe: razvoj zelenih “urbanih otokov” (Hajdúböszörmény), senčenje igrišč z uporabo zelene pergole (Maribor), okolju prijazno hlajenje prostorov v domu starejših občanov (Weiz) in vključevanje deležnikov znotraj urbanega območja za izgradnjo aktivne mreže (Worms). Poleg tega so partnerji vzpostavili lokalne mreže zadevnih skupin deležnikov, da bi se medsebojno podpirali in se lotili reševanja problemov. Projekt mestom omogoča dostop do preizkušenih in dokazanih ukrepov, kot so sistemi za opozarjanje pred vročino in jim omogoča da ukrepe hitro sprejmejo.
Ready4Heat | Zaščita prebivalcev pred vročino – priprava in izvajanje akcijskih načrtov za blaženje in preprečevanje posledic vročinskih valov: globalno segrevanje je povezano s pogostejšimi in daljšimi vročinskimi valovi. V mnogih delih Srednje in Jugovzhodne Evrope se je število dni vročinskih valov med letoma 1981 in 2010 povečalo za 10–15 dni na desetletje. Ta trend se bo nadaljeval in okrepil. Povečale se bodo tudi tropske noči, ko temperatura ne pade pod 20 °C.
Ti intenzivnejši vročinski valovi obremenjujejo človeški organizem in povečujejo tveganje za zdravje. Medtem ko veliko ljudi trpi zaradi toplotnega stresa, so nekatere skupine ljudi še posebej ogrožene: predvsem so to starejši in tisti z že obstoječimi fizičnimi ali zdravstvenimi omejitvami, ljudje, ki potrebujejo oskrbo, in tisti, ki živijo v izolaciji, nosečnice, dojenčki in majhni otroci, brezdomci, ljudje, ki živijo v skupnosti, in ljudje, ki delajo na prostem. Vročinski valovi bolj prizadenejo tudi ekonomsko in socialno prikrajšane ljudi.
Mesta v srednji Evropi se morajo prilagoditi, vendar številnim primanjkuje strategij in akcijskih načrtov za zaščito prebivalcev pred vročino. Projekt Ready4Heat mesta podpira pri uvajanju preizkušenih kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov s poudarkom na najbolj perečem vprašanju: nenadnih vročinskih valovih. Poseben poudarek projekta je zato na akutnih ukrepih, ki imajo lahko v primeru vročine takojšen učinek. Projekt mestom omogoča dostop do preizkušenih ukrepov in jim omogoča da ukrepe hitro sprejmejo. Projekt Ready4Heat je financiran iz programa Interreg CENTRAL EUROPE. Skupni proračun znaša 2.040.000 evrov, od tega je 1.632.000 evrov sredstev ESRR. Obdobje financiranja projekta traja od marca 2023 do februarja 2026.
Želite izvedeti več? Prosimo, kontaktirajte nas na ready4heat@climatealliance.org.
Projekt Ready4Heat združuje devet partnerjev iz štirih različnih držav, ki skupaj sledijo cilju priprave ukrepov za odpornost v mestih s pomočjo občinskih strategij in akcijskih načrtov. Projekt Ready4Heat združuje devet partnerjev, pet tehničnih partnerjev, ki se ukvarjajo z okoljskimi, socialnimi, upravljavskimi in zdravstvenimi vprašanji, ter demonstracijska mesta (piloti). Vsi skupaj obravnavajo nadnacionalne izzive in pomagajo zmanjševati regionalne razlike ter izmenjavajo dobre prakse.
Projektni partnerji so:
- Razvojna agencija Sinergija (SI),
- Center za zdravje in razvoj Murska Sabota (SI),
- Mestna občina Maribor (SI),
- Climate Alliance (DE),
- City of Worms (DE),
- Climate Alliance Styria (AT)
- City of Weiz (AT),
- Reflex Environmental Association (HU) in
- Municipality of Hajdúböszörmény (HU).
Več informacij o projektni skupini najdete na ustreznih povezavah.
Cilj projekta Ready4Heat je pripraviti akcijske načrte za blaženje in preprečevanje posledic vročinskih valov ter mestom omogočiti dostop do preizkušenih ukrepov ter omogočiti da ukrepe hitro sprejmejo. Poleg tega bodo pilotni projekti vzpostavili lokalne mreže skupin deležnikov, ki se medsebojno podpirajo in rešujejo problem toplotnih obremenitev. To so predvsem starejši, ljudje s kroničnimi boleznimi in okvarami, pa tudi otroci in nosečnice ter ljudje, ki delajo zunaj. Akcijski načrti bodo vsebovali različne pilotne ukrepe, ki bodo koristili ranljivim skupinam, kot na primer:
- razvoj senčenih zelenih “urbanih otokov” (Hajdúböszörmény),
- senčenje in hlajenje igrišč z uporabo zelene pergole (Maribor),
- Okolju prijazno hlajenje prostorov v domu starejših občanov (Weiz) in
Vključevanje deležnikov znotraj mestnega območja za izgradnjo aktivne mreže (Worms).
Občina Hajdúböszörmény:
Je četrto najbolj naseljeno mesto v regiji s 32000 prebivalci, in 4. največje naselje v državi z upravno površino skoraj 36.000 hektarjev. To je kmetijsko območje, ki izrablja gozdove in vodne vire. Poletja so zelo vroča in suha, včasih celo monsunska, ko je nevihtno deževje poleti. Občina spremlja stanje okolja v svojem mestu in letno poroča odboru in javnosti. Na podlagi tega je pripravljen akcijski načrt, ki vsebuje številne ukrepe za varstvo okolja, npr. redno organizirane občinske dogodke za ozaveščanje o okoljskih vprašanjih, kot so dan Zemlje, “TeSzedd” smeti Akcija, E. teden mobilnosti. Podana je bila pobuda povezana z energetsko učinkovitostjo, v zadnjih letih pa je v več stavbah potekala energetska prenova. Mesto se osredotoča na povečanje energetske učinkovitosti in uporabe obnovljivih virov energije, kar bi naselje naredilo privlačnejše tako za prebivalce kot za turizem.
Pilotni ukrepi občine Hajdúböszörmény so oblikovanje zelenih otokov na javnih površinah mesta. Projekt vsebuje tudi postavitev zelenih otokov ter merjenje vpliva in učinkovitosti teh. Zato bo najprej razvita lokalna akcijska strategija za zaščito pred vročinskimi valovi. Poleg tega bo nameščen sistem zaznave in alarmiranja za obveščanje javnosti o prihajajočih vročinskih valovih.
Mestna občina Maribor:
Mestna občina Maribor se sooča z vplivi toplotnih otokov v urbanih območjih, čeprav se 11,4 % površine Maribora nahaja v Naturi 2000. Novo sprejete politike mesta (Občinski program varstva okolja do leta 2030 in Lokalno energetski podnebni koncept) so bile zasnovane z namenom naslavljanja teh vprašanj in vlaganja v zelene rešitve. Mestna občina Maribor razvija strategijo, oblikuje in preizkuša mrežo za opozarjanje na toplotno obremenitev/valove in kot pilotno mesto izvaja pilotni ukrep NBS za zmanjšanje toplotnih obremenitev, kar lahko v nadaljevanju razširi na druga območja v mestu. Področje, pomembno za prilagajanje podnebnim spremembam, so zeleni in odprti prostori, ki izboljšujejo kakovost bivanja v vročih dneh– elementi senčenja (drevesa, zelene površine, pergole z biotsko raznovrstno ozelenitvijo.
Načrtovana investicija Mestne občine Maribor: NBS – pergola z ozelenitvijo (“živa pergola”): pergola je majhna in preprosta lesena struktura z minimalnim številom konstrukcijskih elementov in največjim mikroklimatskim učinkom. Glavni namen je zagotoviti ranljivim skupinam, kot so malčki in predšolski otroci, senco nad igriščem ter jih zaščititi pred vročino. Izbor rastlin bo v skladu z varnostnimi zahtevami za otroke, podnebnimi vplivi in biotsko raznovrstnostjo. Pergola je konstrukcijsko in oblikovno zasnovana z elementi tradicionalne gradnje, in sicer tako, da je mogoče vsaj z ene strani (vodoravna konstrukcija) preprosto ustvariti vertikalni ali viseči vrt, strešni del konstrukcije pa je mogoče spremeniti tudi v zeleno streho (“živo streho”) ali delno pokriti z rastlinami.
Mesto Weiz:
Weiz že več kot 30 let razvija strategije za obnovljivo in učinkovito energijo ter odporne sisteme za varstvo okolja. Od leta 1995 obstaja Ecoplan, od leta 2005 energetski akcijski načrt in od leta 2017 SECAP s privlačnimi in uspešno izvedenimi energetskimi in podnebnimi projekti in ukrepi (npr. 100-odstotna toplotna prenova javnih stavb, plus in pasivne hiše, daljinsko ogrevanje na biomaso za 70 % vseh gospodinjstev, program ekološkega financiranja, WASTI, 130 Weizbikes, mestna železnica Weiz, SUMP) ter več kot 100 regionalnih projektov EU in EU na temo trajnostne, obnovljive energije, energetske učinkovitosti in okolja. Sedanje visoke emisije toplogrednih plinov pospešujejo podnebne spremembe z vremenskimi ekstremi, poplavami in dolgimi obdobji vročine tudi na tem območju (vzhodno alpsko predgorje). Prvi ukrepi, kot so ozelenitev mest, mobilna drevesa na območju mestnih toplotnih otokov, so že bili izvedeni. Za trajnostno zaščito okolja in prebivalstva pred posledicami pričakovanih vročinskih valov so potrebne nadaljnje inovativne tehnične rešitve s sistemi obnovljivih virov energije.
Mesto Weiz bo v okviru pilotnega projekta poleg ekoloških ukrepov uporabilo tudi tehnične ukrepe za preprečevanje vročinskih valov, ki jih povzročajo podnebne spremembe. Sprva bodo izbrane stavbe v javnih, poslovnih in zasebnih prostorih uporabljene kot modeli za prikaz, katere tehnične in organizacijske koncepte je mogoče uporabiti za hladilne in klimatske sisteme, da se prepreči zdravju škodljivo pregrevanje notranjih prostorov. Te pilotne aplikacije bodo preizkušene v obstoječih in novih stavbah, njihova učinkovitost pa bo analizirana v okviru stalnega spremljanja sistema. V tem okviru mesto Weiz prevzema vlogo lokalnega pobudnika ukrepov na področju vročinskih valov in zdravja, ki temeljijo na trenutnih energetskih in podnebnih strategijah mesta Weiz. Spodbuja praktične pilotne aplikacije v mestnih stavbah (npr. mestna hiša, vrtec, osnovne šole, tehnološki in raziskovalni centri), v socialnih ustanovah (bolnišnica, domovi za starejše), v podjetjih (npr. gradbena industrija, predelovalna industrija) in v stanovanjskih stavbah (socialna stanovanja, starejše obstoječe stavbe in projekti novogradenj). Mesto Weiz lahko kot gradbeni organ neposredno vpliva na vgradnjo tehničnih ukrepov za zaščito pred vročinskimi valovi v projektih prenove in novogradnje s pomočjo smernic za varstvo podnebja pri investitorjih. Mesto Weiz lahko izvedbo podpre s sredstvi iz občinskega programa ekološkega financiranja, ki bo spodbujal široko uporabo preizkušenih ukrepov na področju vročinskih valov in zdravja v mestu.
Mesto Worms:
Worms je eno od prvih mest, ki je podpisalo evropsko pobudo “Mayors Adapt” Konvencije županov o prilagajanju podnebnim spremembam (2014). Leta 2010 je mesto ob sodelovanju interdisciplinarne skupine iz uprave in zunanjih strokovnjakov pripravilo koncept energetske učinkovitosti, ki je bil leta 2020 ocenjen in posodobljen. Zaradi velikega vpliva posledic podnebnih sprememb na mesto Worms je občina leta 2016 pripravila koncept prilagajanja podnebnim spremembam (KLAK), prav tako ob sodelovanju strokovnjakov, občanov in uprave. Koncept prilagajanja, ki se postopoma izvaja od leta 2017, vključuje številne ukrepe na področju vročinskih valov. Že izvedeni projekti prilagajanja podnebnim spremembam npr. vključujejo kampanjo ozaveščanja o razbremenitvi na območju toplotnih otokov, poleti ponujajo sprehode po mestnem središču, med katerimi se udeleženci seznanijo s temami mestnega podnebja, vročine in zdravja, podnebnih sprememb in možnosti za preprečevanje. Worms je ena prvih občin v Nemčiji, ki je pripravila akcijski načrt za omilitev posledic vročinskih valov. So vodilni in izhodišče za ta projekt sta že pripravljena strategija in akcijski načrt, zato so pred vsemi pilotnimi mesti. Tako se osredotočajo izključno na trajnost in izvajanje akcijskega načrta. V procesu priprave akcijskega načrta za omilitev vročinskih valov je postalo jasno, da je izvajanje takšnega načrta za občine poseben izziv. Za uspešno izvajanje je treba ustvariti nove strukture in vzpostaviti mreže. Ker je na nacionalni ravni malo mest, ki imajo celovit akcijski načrt za omilitev vročinskih valov , je malo dobrih primerov, iz katerih se lahko druga mesta učijo. Poseben izziv je teoretične pristope prenesti v prakso, ne da bi se lahko oprli na znanje drugih mest. Worms je tako pionir na tem področju in je zato zelo zainteresiran za izmenjavo z drugimi mesti, ki bi želela izvajati podobne koncepte. Za nadaljnji razvoj akcijskega načrta za omilitev vročinskih valov je tako sodelovanje z drugimi mesti za Worms ključnega pomena. Nadnacionalna izmenjava ponuja Wormsu priložnost za navdih in nadaljnje prilagajanje načrta.
Usposabljanje na delavnicah (train the trainer):
Priprava akcijskega načrta za zaščito zdravja prebivalcev pred vročino zahteva različne ukrepe, ki jih mora sprejeti občina. Na podlagi izkušenj, pridobljenih pri pripravi akcijskega načrta v Wormsu, je združenje Climate Alliance ob podpori mesta Worms organiziralo devet spletnih delavnic za usposabljanje zaposlenih pri partnerskih organizacijah in mestih, da bi predstavilo možne ukrepe, ki jih je mogoče sprejeti pri pripravi akcijskega načrta.
Delavnice so potekale med 8. majem in 28. junijem 2023, trajale pa so od 60 do 90 minut. Vsaka delavnica se je začela s predstavitvijo posamezne teme. Nato so sledila vprašanja, razprava in izmenjava izkušenj.
Namen delavnic je bil poglobiti skupno znanje med projektnimi partnerji in postaviti temelje za pripravo akcijskih načrtov v sodelujočih občinah. Delavnice so se osredotočile na najpomembnejše točke akcijskih načrtov: analizo vročinskih žarišč, najbolj ranljive skupine, vključevanje deležnikov in glavne elemente akcijskega načrta (opozorilni sistem, usklajevanje, katalog ukrepov).
Uvodni dogodki za deležnike:
Vključevanje deležnikov v kontekstu vročinskih valov je izrednega pomena zaradi večplastnih in daljnosežnih posledic ekstremnih vročinskih pojavov za našo družbo, gospodarstvo in okolje. Ker temperature naraščajo in ekstremni vročinski pojavi postajajo vse pogostejši in hujši, postaja potreba po skupnem ukrepanju in sodelovanju vse bolj nujna.
Da bi ustvarili podlago za razvoj akcijskega načrta za izvajanje ukrepov za zaščito pred posledicami vročinskih valov, so julija 2023 v pilotnih mestih Ready4Heat potekali uvodni dogodki deležnikov. Na dogodkih se je zbrala raznolika skupina deležnikov iz različnih sektorjev. Glavni cilj teh lokalnih uvodnih dogodkov je bil spodbujanje sodelovanja, izmenjava znanja in razvoj mrež deležnikov za ublažitev vplivov vročinskih valov na skupnosti, infrastrukturo in okolje. V nadaljevanju najdete kratka poročila o dogajanju v Mariboru in Weizu.
Mestna občina Maribor: 13. julija je v Mariboru potekal (Kick-off) uvodni dogodek deležnikov Ready4Heat , na katerem so razpravljali o ukrepih za ublažitev vse pogostejših in močnejših vročinskih valov.
Čeprav so bili mnogi deležniki že seznanjeni z ukrepi, je bilo na delavnici izmenjanih veliko idej, predlogov in pomislekov. Med predlogi so bile omenjene ustrezne informacije o vročinskih valovih, npr. obvestila SMS, obvestilne table v večstanovanjskih stavbah ali domovih za starejše, urbanistično načrtovanje zelenih (drevesa, zeleni pasovi) in modrih (voda) območij v okviru obvladovanja vročinskih valov. V razpravi sta bili omenjeni tudi spletna stran Skupne službe varstva okolja Mestne občine Maribor in vremenska napoved Agencije RS za okolje (ARSO) – nacionalni portal.
Popoldne je bil organiziran še spletni dogodek zainteresiranih strani projekta Ready4Heat za tiste, ki se niso mogli udeležiti dopoldanskega dogodka v živo. V glavnem so se pridružili strokovnjaki iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dogodku pa so se pridružili tudi občani (splošna javnost). Državni uradniki so v razpravi predstavili nekatere podatke nacionalnih inštitutov.
Na uvodnem dogodku z deležniki so bili predstavljeni cilji projekta Ready4Heat in začelo se je sodelovanje z ranljivimi skupinami na področju priprave ukrepov za ublažitev posledic podnebnih sprememb. Dosegli smo veliko skupino deležnikov, vendar bomo še naprej iskali več organizacij, da bi vključili čim več ranljivih skupin.
Mesto Weiz: 12. julija 2023 so se v Weizu zbrali deležniki, strokovnjaki in zainteresirane strani na uvodnem dogodku projekta Ready4Heat. Skupaj z mestom Weiz in Climate Alliance Styria je bil narejen pomemben korak k pripravi na izzive, ki jih prinašajo ekstremni vročinski dogodki, obenem pa se je ohranila kakovost življenja v naših mestih. Dogodek se je začel s dobrodošlico udeležencem, ki sta jo izrekla župan Erwin Eggenreich, MA MAS, in podžupan mag. Oswin Donnerer. Zainteresiranim stranem sta predstavila projekt in poudarila, da projekt Ready4Heat ni zgolj pobuda, temveč celovit pristop k obravnavi vse pogostejših vročinskih valov na mestnih območjih. Friedrich Hofer iz Climate Alliance Styria je poudaril pomen načrtov za zaščito pred vročino in potrebo po boljši pripravi mest na prihodnje vročinske valove. Strokovnjak za podnebje in vreme Andreas Gobiet iz podjetja GeoSphere Austria je ponazoril povezave med ekstremnimi vremenskimi dogodki in podnebnimi spremembami, ki jih povzroča človek. Okoljevarstveni zdravnik Hans-Peter Hutter je predstavil učinke vročinskih valov na zdravje, od poškodb možganov do psihičnega stresa. Strokovnjaki in zainteresirane strani z različnih področij so s svojim strokovnim znanjem in pogledi prispevali k razpravi o vprašanjih vročine in zdravja. Razprave so se osredotočile ne le na izzive, temveč tudi na priložnosti, ki jih prinaša spopadanje z vročinskimi dogodki.
Občina Hajdúböszörmény: Otvoritveni dogodek projekta je potekal 13. julija 2023 v mestu Hajdúböszörmény, na njem pa so sodelovali lokalni predstavniki ciljnih skupin. Na dogodku je László Fórizs, podžupan Hajdúböszörményja, pozdravil udeležence, ki so prisluhnili predstavitvam projektnega partnerja Reflex Environmental Association in predavanju predsednika Green CircleHajdúböszörményja.
V predstavitvah so bili predstavljeni glavni cilji projekta, ki vključujejo razvoj občinske strategije in akcijskega načrta s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi za ublažitev vročinskih valov; olajšati vključevanje zbranih rešitev v politiko; povečati ozaveščenost; povečati odpornost mest, vključenih v projekt, z uvedbo pilotnih ukrepov in razviti sistem za obvladovanje toplotnega stresa za vročinske valove. Rezultati projekta naj bi služili kot model za druge madžarske občine.
V okviru pilotnega ukrepa v Hajdúböszörményju bo občina vzpostavila 47 zelenih otokov, vsak z minimalno površino 4 m2 in pokrit z rastlinami, na 20 lokacijah. Cilj pilotnega ukrepa je izboljšati lokalno mikroklimo, zmanjšati učinek toplotnega otoka in zagotoviti hladilne točke za prebivalce. Zeleni otoki ne zagotavljajo le senčnih počivališč za mimoidoče, temveč zasajene rastline izboljšujejo toplotno udobje z izhlapevanjem in senco, kar prispeva k povečanju biotske raznovrstnosti v mestih in številu zelenih površin.
Dogodka se je aktivno udeležilo več predstavnikov različnih ciljnih skupin in izrazilo zanimanje za nadaljnje aktivnosti. O dogodku so poročali tudi na mestni televiziji.
Mednarodni dogodki
1. COP28 | Konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah 2023 | 30.11. – 12.12.2023 | Združeni arabski emirati
Več informacij
2. Konferenca županov o prenosu zelenega dogovora EU v lokalne ukrepe | 15.03.2024 | Bruselj (BE)
Lokalne oblasti so na čelu Evropskega zelenega prehoda, saj so tiste, ki izvajajo Zeleni dogovor na terenu. Njihova sposobnost mobilizacije bi morala biti v središču pobud EU za zeleni dogovor, da se omogoči čim boljše sodelovanje državljanov, podjetij in lokalnih skupnosti. Vlada belgijske regije Flandrija, ki bo leta 2024 predsedovala Svetu Evropske unije, je povabila 550 županov “Fit for 55”, da na podlagi praktičnih izkušenj izpostavijo nadaljnjo pot za pobude EU Green Deal za lokalne oblasti. Kot konkreten primer je Flandrija uvedla lokalni energetski in podnebni pakt kot pogodbeno podlago za oprijemljive cilje in podporo na število prebivalcev med regionalnimi in lokalnimi vladami.
Več informacij
3. Mednarodna konferenca o trajnostni energiji – ISEC 2024 | 10.04 -11.04-2024 | Gradec (AT)
Tokrat se bo ISEC 2024, 3. mednarodna konferenca o trajnostni energiji, osredotočila na vlogo sektorja ogrevanja in učinkovite rabe virov v omrežnem trajnostnem energetskem sistemu. ISEC 2024 se vidi kot generator inovativnih idej za raziskovalno, poslovno in energetsko politiko.
Program konference sestavljajo vabljeni predavatelji iz industrije, znanosti in politike ter predavanja in predstavitve raziskovalcev z vseh celin.
Več informacij